Arhiv za December, 2007

Pecunia non olet

26.12.2007 ob 10:19

Včerajšnji poptevejevski kratek intervju s škofom Antonom Stresom si velja zapomniti. Doslej je veljalo, da je skrb slovenske RKC vedno v veliki meri posvečena socialno šibkim in revnim. Saj tudi je, karitativne dejavnosti ne bi zanikali. Toda kako RKC gleda na ekonomsko situacijo v državi? Odkar paktira z oblastjo, in tega je že tri leta, o njej ne bo rekla slabega. Takole zveni včerajšnje pajdaštvo:

Sicer pa nisem prepričan, da Slovenci nasplošno vedno slabše živijo, ampak nasprotno, če mislimo, kako rastejo veliki nakupovalni centri kot gobe po dežju in da so vedno polni, očitno imajo Slovenci veliko denarja.

Težko, da bi smeli takšno božično deklaracijo, običajno zavito v celofan simbolike skromnih razmer Kristusovega rojstva, absolvirati kot še eno igro na temo »Ali imajo Slovenceljni premalo ali preveč pod palcem«. Izjava je prej čisti analogon Janševih štruc polnih smetnjakov, le bolj univerzalistično je podana. Da je problem nakupovanje, ne pomanjkanje, ne sociala, temveč gospodarska prihodnost države, takoj zatem škofov miselni lok potrdi še s temle:

Mi smo pred dvema mesecema, naša komisija, izdali izjavo eno izjavo in stališče, ki žal ni ni ostala zapažena, tudi v javnih glasilih, proti zadolževanju. Gotovo da sedanja nakupovalna mrzlica vzpodbuja zadolževanje…

Pobrskal sem za to izjavo in ugotovil, da pravi naslednje:

Zaradi zmanjševanja pomena in trdnosti sorodstvenih vezi, staranja prebivalstva, večje negotovosti na trgu dela in splošnega dviga življenjskega standarda se povečuje delež socialno ranljivega prebivalstva, ki bistveno lažje zapade v prezadolženost.

Ampak če to drži, da se delež socialno ranljivih zvišuje, pač ne bo držalo zanikanje tistega »Slovenci nasplošno vedno slabše živijo«. Zakaj je potemtakem Stres v takšnem protislovju? Odgovor je enostaven: ker se mora pretvarjati, da ljudje nasplošno živijo dobro. Ker tako pravi g. Janša. Nič se ni spremenilo od mojega zapisa, starega dobri dve leti in objavljenega v Večeru. Takrat se je morala RKC zoperstaviti nič manj kot sindikalistom in demonstracijam ter podpreti neoliberalne reforme. Ob dejstvu, da isti škof in ista RKC danes promovirata, ne boste verjeli, Socialno akademijo (opozarjamo na nenavadno deskripcijo in ekstenzijo pojma socialen, ki sledi iz opisa dejavnosti).

Seveda je nekaj sprevrženega v istočasni skrbi za revne in šibke, če jo začiniš z dvignjenim palcem glede pretiranih izdatkov ljudi. Ob moralnem pokroviteljstvu je namreč perverznost skrita prav v dejstvu, da nekoga moti, kako se tisti »Slovenci imajo veliko denarja« izraža v naših navadah trošenja in da to pripiše večini državljanov. Če Cerkev koketira s svobodnim trgom, kapitalizmom ali celo neoliberalizmom, potem bo pač morala dopustiti svobodo ljudem, da kupujejo in trošijo, če tako želijo. Izjava pa skriva še notranjo, ekonomsko perverzijo. Škof namreč zadolževanje povezuje s socialno šibkimi, nakupovalne navade pa z vsemi. Zasvojeni so oboji, tisti s kupno močjo in tisti zadolženi. In ker je pretirano nakupovanje greh (ali pa je greh le profanacija božiča, na katero se posredno odziva?), sta to nenadoma dva problema: eden v tem, da imajo Slovenci preveč denarja in drugi v tem, da ga imajo premalo. Tretji je v tem, da je res problem, če imamo take probleme.

  • Share/Bookmark

Wo Janša war, soll Ich werden

14.12.2007 ob 23:58

Pahor bi bil mandatar. Šur, sam bi bil minister za mentalno higieno politikov. Ampak če začnemo pri mandatarju – že celo leto na tem mestu razvijamo koncepcijo politične ljubezni, radodarno izkazovano pri gospodu Pahorju. Naš zastavek je bil, da je to nov, unikaten in v danem trenutku celo zmagovit model politike, pomešan z osebnimi psihološkimi primesmi v odnosu Pahorja do mesta vladarja. Ker ga trenutno zaseda g. Janša, je do njega razvil posebno bogato obliko transferja. Ljubezni, partnerstva, spoštovanja, zvestobe. In za sabo potegnil ideologijo SD, ki dela politiko na ta način, da ne dela politike in se ogleduje v ogledalu prihodnjega zmagovalca. To je vse, kar počne: gleda se tam nekje v prihodnosti v sebi všečni pozi. Kot vladarka.

Toda zdaj je vrag vzel šalo, kar se ljubezni tiče. Pahor končno želi biti Janša in concreto. Wo Janša war, soll Ich werden. Najprej je dolgo okleval, ker se mu je ponujalo drugo vladarsko mesto – in sam se ima za izvoljenca ljudstva, kakopak, ki sme vpričo takšne velikodušne naklonjenosti množic sebi izbrati najboljše. Za Večer sem nedavno takole razvijal njegovo »filozofijo pudlja«. Pahor se skriva za politiko konsenza, kakršno je vodil laburist Tony Blair – prav tisti, ki so ga imenovali za Bushevega pudlja in ki je ta časten epitet v ameriškem tisku prepustil Sarkozyju. A to bilo je pred nenavadno odločitvijo te dni, da se leto pred volitvami samookliče za prihodnjega mandatarja. Prišlo je do točke zlitja: ne le da bi bil partner, bil bi ta partner. Bil bi Janša, prevzel bi to čudovito vlogo prvega med sproščenimi, ljubimca zdravnic, predsedujočega EU… Vlogo, ki si je tako močno želi, da si poskusno nadeva maske in preizkuša obleke že zdaj. Politika SD, ki je eno samo koprnenje po oblasti, po vodenju in vladanju, tu ne kaže nobene tolikokrat reflektirane razpoke med predsednikom in stranko, obakrat dokazuje svojo enako votlo izpraznjenost. Ali, po Lacanu, norost, kajti norec misli, da je kralj, toda nor je tudi kralj, ki misli da je kralj. Predstavljajte si torej brezumnost tistega, ki se ima za kralja, pa še ni, tega si le neznansko želi! Tistega, ki to simbolno funkcijo jemlje zares in jo sanja – mar ni vsa manipulativnost politike na delu prav v tem simptomu, saj nas za kralja dela in naredi narod, Drugi torej. Jemati zares socsimbolno mrežo demokracije v smislu, da smo vredni izbire zgolj mi (in anticipacija prihodnjega mandatarstva več kot potrjuje to našo samozaljubljenost), pa je v osnovi nedemokratična in nenazadnje nevarna. Mesto vladarja je pač, če naj deluje, nujno prazno in arbitrarno, samooklicani mandatarji pa so najboljša pot do tiranije. Do zlorabe oblasti. Kar počne predsednik SD te dni, je prav to: avansirano zlorablja zaupanje volivcev.

Zakaj vse to počne? Ker je pač zaljubljen? Ker nima in ne zmore svoje politike? Ali zaradi obojega? Še ena gesta torej, ki dokazuje, da bomo pod Pahorjem veselo še dalje dedemokratizirali Janševo strašljivo zapuščino. Celo navzlic svarilnemu dejstvu, da se je presedniški ejaculatio praecox pravkar posrečil celo Peterletu. Ves čas je nastopal kot prihodnji kralj, a ga je ravno to spodneslo.

  • Share/Bookmark

Vroči stoli, vroče sheme

4.12.2007 ob 17:40

Poskušam javno delati in blogi so za to na mestu. Znova moje vprašanje vodstvu RTV Slovenija. Seveda je kriv Vroči stol.

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede pristranskega informiranja in predstavitve novinarja v oddaji Vroči stol (3. 12. 2007)

Spoštovano vodstvo RTV Slovenija, spoštovani uredniki informativnega programa, v oddaji Vroči stol (3. 12. 2007) je novinar Matej Hlebš gledalcem predstavil naslednji novinarski prispevek o stanju lastništva v slovenskih medijih (sledi v oddaji prebrano besedilo):

»Delo, ki velja za najpomembnejšo slovensko časopisno hišo, je z več kot 80 % v večinski lasti Pivovarne Laško. Ostale deleže obvladuje Radenska. Delo izdaja dva pomembna dnevnika, Delo in Slovenske novice ter tednika Nedelo in Mag. Podjetje Delo je tudi 20 % lastnik Večera. Predsednik uprave Pivovarne Laško je Boško Šrot, ki je bil pred tednom dni še član SD. Druga največja medijska hiša je časopisna družba Dnevnik, njen večinski lastnik je z 51 % DZS. Dobrih 25 % pa je v lasti Styria Medie. Dnevnik izdaja med drugim časopisa Dnevnik in Direkt, ter tednik Nedeljski Dnevnik. Podjetje Dnevnik je tudi 12 % lastnik Primorskih novic. Upravi DZS predseduje Bojan Petan, sicer član LDS-a. Podjetje Večer velja za tretjo medijsko hišo v državi. Njen večinski lastnik pa je Infond Holding, ki obvladuje več kot 58 % Večerovih delnic. Infond Holding je hkrati tudi največji lastnik Pivovarne Laško, ki pa že prek Dela obvladuje 20 % Večera.«

Novinar je za podlago svojih trditev vizualno predstavil grafični shemi, ki sta identični shemam, predstavljenim na seji državnega zbora z glasovanjem o zaupnici vladi dne 19. novembra letos. Z njima je gospod premier dokazoval, da je lastništvo medijev v rokah političnih veljakov iz vrst SD (Boško Šrot) in LDS (Bojan Petan). Nad obema v oddaji predstavljenima shemama je jasno razviden emblem obeh strank. Kot vemo, je g. Janša na seji parlamenta želel pokazati, da on sam in trenutna vlada nimata nikakršnega vpliva nad mediji in da ga imajo drugi. Tabele so sicer dostopne na spletni strani kabineta predsednika vlade: Beri naprej »

  • Share/Bookmark