Arhiv za Junij, 2008

O novinarski rabi pravih besed

7.06.2008 ob 13:08

To smo sicer že absolvirali, ampak zaradi tegale današnjega članka v Objektivu sem tako rekoč moral spisati nadaljevanje za Dnevnikov poštni nabiralnik:

O neki laži poslanca Grimsa – kratek pledoajé za uporabo pravih besed

Meta Roglič se v svojem članku »Janšev vojščak za specialne naloge« (Objektiv, 7. 6. 2008) posveča prikazu tehnik političnega delovanja poslanca SDS Branka Grimsa in pri tem, zelo nevtralno, njegovim nasprotnikom v usta polaga označevalce, kot so »retorik«, »zavajanje«, »manipuliranje«. Med drugim omenja poslančeve zasluge v zakonodajni sferi: »Bil je avtor zakona o RTVS, čeprav je dolgo poudarjal, kako so ga pisali mnogi, celo tuji strokovnjaki (kot navaja, je bil prav uspešnega referenduma o tem zakonu med dosežki na državni ravni v tem mandatu najbolj vesel).«

Trditev seveda drži, a ji manjka nekaj bistvenega. Bilo je 29. novembra 2006, v  razpravi o interpelaciji proti kulturnemu ministru Vasku Simonitiju, ko smo doživeli enega najbolj iskrenih »coming-outov« v hudi konkurenci. Poslanec Grims je namreč takrat, po štirinajstih mesecih od sprejema, prvič naravnost priznal, da je edini pisec novega zakona. Takole je ponosno navrgel: »Namreč Zakon o RTV Slovenija – vi veste, da sem bil pravzaprav jaz tisti glavni avtor, ki ga je napisal –  je bil potrjen na referendumu. Jaz sem bil avtor tega zakona v celoti, tisto kar se sedaj nekje celo napleta, da ga je napisal Klemen Jakič in podobno, so čiste oslarije. Celotno besedilo v osnovi od prve do zadnje besede je bilo napisano z moje strani s tiskovnimi napakami vred.«

Tiskovne ali tipkarske, to je lažna dilema! Prava dilema je laž gospoda Grimsa. Drži, pred referendumsko potrditvijo zakona je v kampanji in širše venomer zatrjeval, da se za njim skriva cela četica odličnih strokovnjakov, ki ga je pripravila. Kdo so, nam nikoli ni znal povedati. Pač pa je zraven prodajal še druge laži. Denimo na izrecno vprašanje o tem, zakaj se ti anonimni pravniki končno ne razkrijejo in odvržejo svoje maske, je tik pred referendumom pojasnil: »Hočejo se izogniti poplavi podtikanj in žaljivk, ki jih doživljam sam. To veliko pove o nesvobodi javne besede v Sloveniji.« (Delo, 20. 9. 2005) 

Kot lahko vidimo, se je poslanec ujel v še eno laž: v ihti diskreditacije medijev in blebetanja o nesvobodi javne besede se je v vlogi zaščitnika ministra iz svojih vrst, ki je bil na tnalu tudi zaradi zakona o RTV, tako rekoč zanj žrtvoval. In obelodanil, kako je lagal, da bi ga nekoliko razbremenil.  A ne le o avtorstvu, temveč tudi o tem, kako se »pravi« avtorji (za katere je vedel, da jih ni) izogibajo žaljivkam. Kupec laži je torej prejel zraven še eno gratis! V luči tega je javnost lahko le hvaležna za obelodanitev dejstva, da je v stranki SDS 10 let vodil tečaje iz retorike in da ga premier uporablja za specialne naloge.

Iz povedanega je jasno, zakaj bi morali novinarji za ravnanja politikov uporabiti prave označevalce. Za nameček ima Grimsovo postopanje dolgotrajne in katastrofalne posledice. Ko smo 25. septembra 2005 odšli na volišča, da bi glasovali za ali proti, smo to storili na podlagi napačne vednosti in zakon je prejel, četudi za las, večinsko podporo in bil s tem potrjen. Razumemo, da je poslanec med vsemi dosežki »najbolj vesel uspešnega referenduma«, toda s tem se najbolj radosti prav svoje najbolj uspešne laži. Kakšne katastrofalne posledice so temu sledile in kako je zakon spolitiziral RTV hišo, ni treba posebej ponavljati.

Če bi torej živeli v razviti demokraciji, kot se modno reče, politikom ne bi dovolili, da se veselijo svojih uspešno opravljenih trikov, potrjenih celo na referendumu; prej bi zahtevali njihov odstop ali bi jih vsaj javno karali. Zdaj pa se dogaja, da si novinarji sramežljivo, v imenu ne-ve-se-kakšne korektnosti, ne upajo uporabiti pravih izrazov in po svoje legitimirajo tovrstno početje. Svojevrstna ironija je, da je laž, o kateri govorimo, tako zelo usodna prav za novinarsko avtonomijo.

Boris Vezjak

  • Share/Bookmark

JBTZ in Omizje, ki ga ni bilo

6.06.2008 ob 11:40

Danes sem prebral tole zgodbo, sicer sem prvi del zasledil že včeraj. In sem storil nekaj, kar razumem kot svojo svetniško dolžnost:

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede odpovedi oddaje Omizje in menjave povabljenih gostov

Dne 6. junija 2008 smo v dnevnem časopisju prebrali, da je Aktiv Društva novinarjev TV Slovenija dan poprej podprl novinarko go. Mojco Šetinc Pašek in njeno stališče, da sme sama odločati o tem, koga bo povabila v oddajo Omizje, ki bi morala govoriti o dvajseti obletnici dogodkov ob aferi JBTZ. Prav tako smo prebrali, da je bila oddaja zaradi takšnega zapleta tik pred zdajci odpovedana.

Ker je zaplet nastal po tistem, ko je odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič »od nje zahteval, naj v studio povabi gosta, ki sprva nista bila predvidena, hkrati pa ji je naročil, naj dva od že povabljenih odslovi« (Delo.si, 6. 6. 2008), seveda javnost zanima, s kakšni razlogi se je zahtevala zamenjava povabljenih udeležencev omizja.

Iz zapisa smo izvedeli, da je g. Gerič  novinarki sugeriral nova gosta v oddaji, g. Vinka Vasleta in g. Ivana Štuheca, toda ker bi to povečalo število gostov, bi morala odsloviti g. Pavla Gantarja in g. Matevža Krivica. Novinarka se je strinjala s prvim predlogom (odslovitvijo g. Gantarja), ne pa tudi drugim (odslovitvijo g. Krivica). Ker ni bilo soglasja, je oddaja odpadla.

Kot člana programskega sveta RTV Slovenija me zanima:

1.    Kako se vodstvo RTV Slovenija opredeljuje do dejstva, da je odgovorni urednik poskušal vplivati na sestavo omizja in ali daje prav odločitvi aktiva novinarjev, ki pravi, da bi s tem bila okrnjena vloga voditelja pri avtorstvu oddaje, s tem pa je njegovo ravnanje bilo nedopustno?

2.    Kako ocenjuje dejstvo, da je odgovorni urednik za gosta predlagal nekoga, ki je sicer tudi član vodstva RTV Slovenija (g. Vasle) in nekoga, ki je sicer tudi član programskega sveta (g. Štuhec) in v čem vidi argument, da je njuna udeležba na omizju pomembnejša od vlog, ki sta jih v aferi JBTZ imela g. Gantar in g. Krivic?

3.    Kako razume očitek novinarke, da »ne morem upoštevati navodil, da moram popravljati zgodovino za nazaj«, saj je videti, da je bila sugerirana sprememba v sestavi gostov politično inspirirana?

4.    Kako ocenjuje nastalo škodo zaradi odpovedi oddaje, ki jo je izrazil tudi eden izmed odpovedanih udeležencev (Delo.si, 6. 6. 2008):  »Hrabri uredniki na nacionalni TV hočejo biti bolj papeški od papeža – in svojemu ‘papežu’ s takimi bedastimi odločitvami delajo samó škodo.« Se vodstvu takšni posegi v avtorsko avtonomijo novinarjev zdijo legitimni in zatorej neškodljivi za javno podobo RTV hiše?

Hvala za vaše odgovore in lep pozdrav.

  • Share/Bookmark