Arhiv za Junij, 2009

Uspešne in neuspešne obsodbe nasilja

28.06.2009 ob 09:05

Zamislite si, da ne marate preveč istospolno usmerjenih ljudi. Gredo vam na živce. Včasih se – no, kar pogosto – čutite ogrožene. Nedopustno se vam zdi marsikaj okoli njih. Recimo to, da bi jim dovolili posvajati otroke.

Ampak iz nekega razloga se ne želite zdeti kot nekdo, ki je do njih nestrpen. Mogoče ste politik – tudi če ste desničar, se morate ves čas pretvarjati, da ste za človekove pravice, a gejev in lezbijk pač ne marate. Kaj torej storite, če pride do incidenta, kjer zamaskirani neznanci z gorečimi baklami napadejo nič hudega sluteče udeležence literarnega večera z gejevsko vsebino? Seveda morate biti navzven šokirani. Kaj boste storili, ko vas bo kdo vprašal, kakšno je vaše stališče do napada? Seveda bo takšno, da obsojate nasilje. Stvar lahko relativizirate skozi univerzalizacijo in rečete: vsakršno nasilje. S tistim »vsakršno« ste se malce izdali: že res, da se z njimi, geji in lezbijkami, ne strinjate, ampak niste za nasilne akcije proti njim. Pravzaprav se kaj dosti izdali niste, ker so vaša stališča proti istospolnim znana. Le pojasnili ste, da nasilja ne podpirate in pri tem implicitno uvedli njegovo taksonomijo, nato pa izrecno povedali, da TUDI v tem primeru niste zanj.

Od tu naprej se lahko odvrti stara zgodba o diskriminaciji. Vprašanje se glasi: ali smo res nediskriminatorni, če za neko manjšino trdimo, da TUDI proti njej obsojamo vsakršno nasilje?

No, pojdimo k praktičnemu primeru:

Ostro obsojamo vsako nasilje

Petek, 26.06.2009 Odziv SDS na včerajšnji napad na udeležence literarnega večera.

V SDS ostro obsojamo vsakršno nasilje nad državljankami in državljani na podlagi spolne, rasne, verske politične in drugih oblik nestrpnosti. Zato ostro obsojamo sinočnji napad na udeleženke in udeležence literarnega večera in ga ocenjujemo kot neuspeh ministrice Katarine Kresal, ki nosi objektivno odgovornost za zaščito vseh državljank in državljanov. Ministrica je nedavno obljubila, da bo še posebej v tednu Parade ponosa zagotovila varnost vseh udeležencev dogodkov. Pričakujemo, da bodo varnostni organi v prihodnje preprečili tovrstno nasilje.

Napad je obsodila tudi predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter poslanka SDS Eva Irgl: “Ostro obsojam sinočnji napad, ki ni bil samo fizične narave, ampak predstavlja nedopusten poseg v človekovo integriteto in dostojanstvo. Človeško življenje je samo po sebi najvišja vrednota in kot tako nedotakljivo. Napad, ki se je zgodil, jasno kaže na to, da je potrebno delati na strpnejši družbi, ki bo različnosti sprejemala kot del te družbe.”

Izvorno (nepodpisano, kot običajno) sporočilo so snovalci kasneje opremili z izjavo Eve Irgl. Zato se za trenutek pomudimo le pri njem, čeprav je tudi drugi del zanimiv zaradi svoje bizarne teze o nasilnem napadu kot napadu na dostojanstvo (sic!). Začetni del s poudarkom na »vsakem nasilju« smo že pojasnili. V njem preseneča še nekaj: popolna »desubjektivizacija« dogodka. Kot lahko vidimo, v sporočilu geji in lezbijke sploh niso omenjeni; iz njega ne moremo razbrati, kdo je bil žrtev nasilja in kdo je bil na literarnem večeru. Še manj je omenjena oblika nasilja ali oseba, ki je utrpela poškodbe. Prepoznaven je (umetno vrinjeni) deemocionalizirajoči trud ustavne dikcije: »na podlagi spolne, rasne, verske politične in druigh oblik nestrpnosti.« Še bolj prepoznaven pa je »motiv« za pisanje, razkrit že v drugem stavku. Motiv je političen: če že moramo obsoditi napad na geje, dajmo iz tega iztržiti politične točke. Napadimo notranjo ministrico. In če že moramo iskati krivce, ga najdimo v njej. Za napad je kriva ona, ker ni zagotovila varnosti. S tem je narejena odveza po iskanju tistih pravih, po hevristiki razlogov za netoleranco, problematizaciji dogodka in podobno. Kajti smisel zapisa smo že dosegli: dogodek je »neuspeh ministrice«, ki je zatrdila, da bo v tednu Parade ponosa za varnost poskrbljeno.

S tem je vestička povsem »desubjektivizirana« – tudi subjekt v pomenu predmeta razprave ali naših emocionalnih motivov ogorčenosti, ki bi nas morala voditi, se je razpustil. Osnovna puščica, »subjekt« zapisa, je le iskanje greha pri političnem nasprotniku. Kaj se je dogajalo na tistem literarnem večeru, ni tako pomembno. Če je sploh.

  • Share/Bookmark

Spreminjanje Poklicnih meril v RTV hiši

22.06.2009 ob 10:54

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede spreminjanja Poklicnih meril in načel novinarske etike in »posebne obravnave« dopisnice Mirjam Muženič

Spoštovani, glede na naše hitenje na zadnji »koprski« seji Programskega sveta RTV Slovenija 16. junija pod točko »Razno« v zadevi predloga spremembe točke iz »Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija« opažam, da ostaja odprta vrsta dilem. Nekatere sem naštel spodaj in zanje prosim, da mi vodstvo RTV Slovenija pomaga najti odgovore:

1. Ali drži, da se spreminjanje točke 21.6 »Poklicnih meril in načel novinarske etike v Programih RTV Slovenija«, o čemer smo govorili tudi na zadnji seji PS RTV SLO, nanaša na primer dopisnice RTV Slovenija ga. Mirjam Muženič?

2. Ali je mogoče razumeti, da v vodstvu razmišljate, da bodo pravila veljala za nazaj, retroaktivno, in jih spreminjate zaradi primera te dopisnice? Kako utemeljujete takšno »izredno« ravnanje? Na zadnji seji PS RTV SLO je bilo slišati g. Guzeja, da se mudi zaradi »enega primera«.

3. Če bodo spremembe veljale retroaktivno, torej za dopisnico go. Mirjam Muženič, ali tega ne ocenjujete za protipravno ravnanje in poseg v njene delovne in ustavne pravice?

4. Ali drži podatek, da dopisnica ni smela opravljati svojih delovnih obveznosti že pred pričetkom kampanje za volitve v evropski parlament, tj. 8. maja 2009, oziroma da jih ne sme opravljati niti po volitvah, 7. junija 2009? Če to drži, potem gre za kršitev taistih Poklicnih meril. Dikcija točke 21.6 v njih namreč jasno pravi, da »nobeden od delavcev v zakonsko določenem času volilne kampanje ne sme nastopati pred kamerami ali mikrofoni programov RTV Slovenija…«. Če dopisnica ni smela delati že pred začetkom volilne kampanje, potem je to neopravičljivo. Prav tako je nedopustno, glede na ista Poklicna merila, ki so še v veljavi, da tega ne sme početi po zaključku volitev, saj ta ne predvidevajo nobenih delovnih omejitev.

5. Ali drži podatek, ki sem ga prebral v pismu profesorice dr. Mace Jogan, da je odvetnik ga. Mirjam Muženič vodstvo RTV Slovenija že v času kampanje (22. maja 2009) uradno obvestil o nezakonitem delovanju, omenjenem v zgornjem vprašanju?

6. Ali spremenjena dikcija predloga sprememb Poklicnih meril meri na to, da bi »retroaktivno« pokrila ravnanje vodstva v primeru Muženič? V predlogu spremembe točke 21.6 namreč beremo, da mora delavec RTV Slovenija »najpozneje ob vložitvi kandidature seznaniti svojega odgovornega urednika. Od tega dne dalje nastopi objektivni razlog nesposobnosti opravljanja novinarskega dela v informativnih programih RTV Slovenija«? Zdi se, da se s tem »legalizira« tisto, kar odvetnik novinarke opisuje kot nezakonito postopanje.

7. Kakšna so bila dosedanja ravnanja v podobnih primerih in ali so se novinarji in uredniki informativnega programa vračali na delo brez podobnih omejitev? Čemu preskok iz »nič« na časovno visoko omejitev, po kateri »delavec, ki je kandidiral, štiri leta ne more opravljati uredniškega in novinarskega dela«?

8. Zakaj vodstvo meni, da je sploh treba spreminjati omenjeni člen Poklicnih meril? Novinar, ki opravlja svoje delo profesionalno, torej nepristransko, objektivno in uravnoteženo, ne sme biti kaznovan; v nasprotnem je itak že kršil taista merila in profesionalne standarde in je lahko kaznovan na tej podlagi. V tem smislu je sprememba vsaj nepotrebna, lahko pa je celo neustavna, saj uvaja vzorec odkritega diskriminatornega delovanja zoper npr. ženske, ki se podajajo v politično življenje, kot v odprtem pismu ugotavlja profesorica dr. Maca Jogan.

9. Zanima me, v kakšni meri je bilo poročanje iz zamejstva v Italiji v radijskih in televizijskih programih RTV SLO pokrito v času odsotnosti dopisnice Mirjam Muženič? Če ni bilo, zakaj ni bilo?

Ker primer močno zadeva programsko delo novinarjev, še prej pa ustavno in delovnopravno problematiko, računam na podrobne odgovore in izčrpno razpravo tudi v okvirih Programskega sveta RTV Slovenija.

dr. Boris Vezjak

član Programskega sveta RTV Slovenija

  • Share/Bookmark

Kdaj in zakaj sme novinar POP TV nastopiti na RTV Slovenija

11.06.2009 ob 10:03

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede nastopa novinarja Bojana Travna v oddaji Odmevi

V oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je 4. junija 2009 z javljanjem »v živo« nastopil novinar in urednik Bojan Traven. Čeprav ga voditelj oddaje Tomaž Bratož ni predstavil kot novinarja druge medijske hiše (da »pozdravlja kolega«, je zgolj dejal), so tudi manj informirani gledalci TV Slovenija lahko takoj razbrali, da je Traven novinar Kanala A oziroma POP TV. Celo več, za njegovim hrbtom smo lahko ves čas javljanja prebirali velik zapis druge komercialne hiše, ki ga seveda ni mogoče razumeti drugače kot reklamo. Razlog za neposredno javljanje tega novinarja so bili domnevno na novo razkriti dokumenti v aferi Ultra.

Konkreten primer nastopa novinarja odpira vrsto programskih in etičnih dilem na javnem servisu. Zanima me naslednje:

1. Kakšni razlogi so botrovali odločitvi, da v vodstvu informativnega programa podajanje neke informacije zaupajo novinarju oziroma uredniku neke druge medijske komercialne hiše?

2. Kako pogosta je taka (nova) praksa na RTV Slovenija, kdaj se je že zgodila in kakšna bo v prihodnje glede na implicitno navzočo presojo, da po mnenju odgovornih takšno početje ni neustrezno glede na pravne in etične standarde?

3. Kako ocenjuje odločitev za »sposojo« novinarja v luči nenehnega poudarjanja in tekme za gledanost z drugimi televizijami, ki je, žal, neupravičeno postala pomemben kriterij pri programskih vsebinah, kar velikokrat priznava tudi direktor TV Slovenija?

4. Kako opravičuje tovrstno početje v kontekstu tega, da inkriminiranemu ministru Gregorju Golobiču ni dovolilo nastopiti v oddaji Odmevi, medtem ko so nenadoma zaželeni »tuji« novinarji? Minister je sicer kasneje res nastopil, a po svojih številnih javno izrečenih protestih, da mu v Odmevih tega ne dovolijo – po tem, ko so po njegovem tendenciozno predstavili povsem netočne podatke. Kasneje se je izkazalo, da so podatki, ki jih je lansirala RTV Slovenija o nezavarovanih kreditih Ultre, povsem izmišljeni oziroma ponarejeni. (Zakaj ministru po hudih obtožbah RTV Slovenija ne dovoli podati pojasnil v svoji oddaji, je le eno zanimivo vprašanje, ki ga tu zaenkrat ne zastavljam, drugo pa je denimo, ali je informativni program postregel z jasnim demantijem, da je novinar Matej Hlebš predstavil netočne podatke o zavarovanjih kreditov v Ultri.)

5. Kako vodstvo ocenjuje tehtnost svoje presoje glede vključevanja novinarja Kanala A/Pop TV zdaj, ko se je izkazalo, da vsebina novice o poštnem nabiralniku ne le ni bila ekskluzivna, ampak notarsko preverjeni zapis na Nizozemskem glede domnevnega prikrivanja lastniških razmerij, o čemer je lapidarno zgolj poročal Traven, ni noben nov element v tej »aferi«? S tem se zdi, da je bilo »sposojanje« novinarja iz druge hiše povsem neustrezno.

6. Je mogoče, nenazadnje, nepričakovano povabilo novinarja Bojana Travna razumeti kot del medijsko ali kako drugače motivirane gonje proti ministru Golobiču?

Dr. Boris Vezjak

član programskega sveta RTV Slovenija

Ptuj, 11. 6. 2009

  • Share/Bookmark