Arhiv za April, 2010

Ko toti Štajerc v oralo pade

24.04.2010 ob 08:25

Mariborsko gostovanje dveh fuk mojstrov, ona je Hally Thomas, on je Marcello Bravo, ni ostalo neopaženo. Kot beremo v Večeru, se je v Štuku nagnetlo 800 ljudi, kar je več kot na drugem predavanju Dalajlame pred tednom dni. Le da vsi niso mogli v dvorano. Razlog: oralno zadovoljevanje v živo. Če ste stvar zamudili, Seksoslovje se nadaljuje s snemanjem v živo. Pornofilma. Sicer pa, če beležnice ni blizu, berite Večer.

Imate kaj proti oralnemu seksu dveh fuk mojstrov na odru? Verjetno ne. Težava nosi naslov »kulturni dogodki v Mariboru«. V ŠOUM-u so prepričani, da je to kultura, zaradi česar jo ponujajo na svojem bogatem meniju kulturnih prireditev. V Večeru so prepričani, da je to dogodek, vreden posebne pozornosti in najave. V stilu njihove posebne edicije Vroči kaj, za katero nesramežljivo delajo razkrečeno reklamo tukaj. Kako so se odzvali v Večeru? Z dolžno pozornostjo. Najprej z najavo dogodka, potem s prvo serijo fotk, potem z drugo, potem s tretjo, potem s četrto, potem s peto. Ker ni dovolj, so posneli še video zgodbo in intervju. Za orgazmični vrhunec pa še celostransko reportažo. V seštevku je to osem zapisov.

Zgodbe niti ne bi vlekel na plano, če ne bi pred nekaj meseci nekam preroško pisal o istem – kako med kulturnimi dogodki, vrednimi pozornosti v medijih in sicer, zmaguje seksoslovje. (Da ne bo nesporazuma, seks je v redu, pivo tudi, ampak obstaja še nekaj takšnega kot duhovna hrana.) Že res, da česa takšnega ne najdete v drugih slovenskih dnevnikih (morebiti v Slovenskih novicah?), ampak to verjetno dokazuje zgolj slovensko zaplankanost in hkrati štajersko superiorno razposajenost, vredno razkazovanja.

Zdaj se bom s to primerjavo rahlo ponavljal. Če želite prodreti z najavo za svoj dogodek v Večer, boste morali v Prireditvenem vodniku odšteti okoli 50 evrov na mesec. Če ponujate oralni seks, so vam Večerova nebesa hvaležno odprta. Mimogrede, ne znam si predstavljati, da bi taka vsebina zajadrala v Delo, Dnevnik, morebiti tudi ne v Slovenske novice. Vprašajmo se, zakaj ne. O kulturniških ambicijah ŠOUM-a in neverjetni seksualni neizobraženosti (ki to verjetno ni) pri študentih ne bi razglabljal, ker poglavitne težave v tem ne vidim. Nekdo pač spretno trži običajen seks pri naivnih in radovednih. Nič več, verjetno. Vredne razčlembe pa so poti in primerjave v medijski pozornosti.

Namreč če morate odšteti 50 evrov za najavo kulturnega dogodka, vam to seveda še ne jamči kakšne posebne pozornosti časopisa. Pri oralnem seksu je to drugače, kot smo ravnokar evidentirali. V celostranski reportaži se novinarka niti za hip ni pomudila pri kakšnem moralnem problemu ali drugačni dilemi. Hladnokrvno je opisala dogodek in ostala v okvirih tistega »včeraj zvečer smo posneli v mestu«. Na koncu je sicer omenila prihod policije, ker so v dvorani menda bile tudi mladoletne osebe. A tudi to dejstvo ni posebna zadrega, ker lahko mladoletni za 1 evro kupijo Večer, za kakšen evro več dobijo Vroči kaj, sploh zastonj pa jih čaka omenjeni Večerov blog Vročega kaja.

Kaj potemtakem še sploh ostane naivnim humanistom Zofijinega kova? Logično, vsi skupaj so pač slabi ljubimci. Stokanje ne bo pomagalo. Če želijo prepoznaven kulturen dogodek, bodo morali spustiti hlače in se postaviti na enega od vogalov Večerove hiše.

  • Share/Bookmark

Katerega dne in meseca so izginili politični pritiski na RTV Slovenija?

18.04.2010 ob 16:01

Sem med tistimi, ki vedno bolj verjamejo, da vse zamude okoli zakona o RTV Slovenija izvirajo iz dogovora med Janšo in Pahorjem. Tu je moja replika dr. Jerneju Pikalu na intervju z njim v Mladini, 19. 2. 2010. Pikalo mi ni odgovoril. Objavljeno teden kasneje.

»Programski svet bi se moral bolj angažirati«

Dr. Jernej Pikalo, novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, ni opazil vpliva političnega zavzetja medija, v čigar programskem svetu je sedel ves čas preteklega mandata. Na izrecno vprašanje novinarke, ali je vplive občutil, namreč odgovarja: »Ja in ne.« Prvo zato, ker »je bilo jasno, kaj se dogaja«, drugo zato, »ker se ti vplivi niso eksplicitno videli v programskem svetu.« Ne vem, kako se niso videli, še zlasti ker je bilo jasno, kaj se dogaja: sam sem sedel tik zraven njega, sicer skoraj pol mandata manj kot on, in sem imel kaj videti. Tudi nasploh opažam, da je boginja Lethe, boginja pozabe, nevidno prekrila RTV zavod s tančico nedolžnosti!

V izogib popolnemu izbrisu je tule kratek in zelo nepopoln seznam spornih uredniških, novinarskih in profesionalnih odločitev od leta 2006, z navedenimi primeri delovnih suspenzov, šikaniranj, cenzure, političnih pritiskov, pristranskosti in posegov v programsko vsebino. Nekateri so se celo uspeli prebiti na dnevni red ali vsaj v razpravo sveta: (1) delovni suspenz Vide Petrovčič, (2) uvedba novih »uravnoteženih« političnih komentatorjev, (3) izbris oddaje »Pod žarometom«, (4) nesankcioniran sovražni govor in rasizem v oddaji »Piramida«, (5) cenzura in prirejanje vesti o ugotovitvah monitoringa RTVS Mirovnega inštituta, (6) politična ukinitev naročnine Mladine novinarjem v MMC RTVS, (7) uredniški poseg in cenzurirano poročanje o dogodkih v Ambrusu, (8) nedovoljeno sponzoriranje oddaje Piramida,  (9) umik oddaje »Hri-bar« iz arhiva, (10) nekonkurenčno ravnanje RTV hiše glede odkupa filmov, (11) soodločanje ministra Rupla, kdo bo gost v oddaji »Vroči stol«, (12) delovni suspenz novinarja RA Slovenija Roberta Škrjanca zaradi poročanja o aferi Sova, (13) vpletanje RKC v TV oddaje na RTVS po oceni tujih medijskih inštitucij, (14) odpoved in preklic odpovedi pogodbe novinarki Nataši Štefe (»Janša kot pes«), (15) poskus razrešitve urednika Vala 202 in prirejanje novic o tem, (16) inkriminirani nastop novinarke Mojce Pašek na drugem mediju, (17) kršitev novinarskih načel novinarja Vladimirja Voduška v aferi o dogovarjanju o incidentih, (18) poskus bizarne vpeljave kodeksa ravnanja in oblačenja, (19) intervencija direktorja radia, ki rešuje čast SDS v kvoti gostov oddaje v »Studiu ob 17«, (20) tožba honorarnih novinarjev zaradi kršitev pogodbe, (21) odstavljanje urednika »Studia ob 17« Sandija Freliha, (22) profesionalni standardi vodenja »Vročega stola«, (23) sporno oglaševanje pirotehnike v osrednjem »Dnevniku« in »Odmevih«, (24) ukinitev glasbenih oddaj »Aritmija« in »Frekvenca« navzlic številnim protestom gledalcev, (25) bizarno poročanje Voduška o aferi Vodušek, (26) sumljive anketne zmage Anžeta Logarja (SDS) na Valu 202, (27) sumljivi fantastični rezultati SDS in Janše v »Vročem stolu«, (28) prirejeno poročanje tujih kritičnih prispevkov o stanju medijev v Sloveniji v »Odmevih«, (29) kompromitacija društva Liberalna akademija zaradi kritike na račun javnega zavoda, (30) kršitve kodeksa novinarjev v primeru poročanja o družini Strojan, (31) nezakonito odklanjanje kandidata za urednika Franca Jurija iz razloga »starosti«, (32) cenzurirane vesti o anketnih manipulacijah, (33) favoriziranje določenih vsebin (ZNP) proti drugim (novinarska peticija), (34) računalniške manipulacije v oddaji »Vroči stol« in kasneje na MMC RTVS, (35) cenzura gostov v oddaji »Odmevi«, (36) urednikovanje in vmešavanje v odločitev novinarja v oddaji »Omizje« (Mojca Pašek), (37) cenzura poročanja o aferi Vodušek (napad na ženo), (38) ukinjanje programa ARS in šikaniranje odgovorne urednice Vilme Štritof, (39) nenadna in takojšnja uvrstitev predvajanja oddaje »Resnica o Patrii« na program po želji premierja, (40) potiskanje oddaje »Hri-bar« v pozni nočni čas, (41) izražanje dvomov v profesionalnost finske nacionalne televizije s strani odgovornega urednika Rajka Geriča, (42) cenzura »ironičnega« konteksta finske oddaje »Maria« v programu RTVS, (43) komercializacija in porast »turbo« vsebin, (44) uvajanje vedeževalskih vsebin v programe, (45) samooklicani predstavniki ZNP v programskem svetu RTVS, (46) nikoli preklicana grožnja s suspenzom uredniku oddaje »Hri-bar« Bojanu Krajncu zaradi uvedbe »reporterja Surle«, (47) agonija in peticija novinarjev MMC RTVS, ki g. Igorja Pirkoviča obtožijo cenzure, šikan, neznanja in odsotnosti z dela, (48) nepremišljena in potratna uvedba telenovele »Strasti«, (49) prestavitev risank v prezgoden termin iz razloga uvedbe telenovele, (50) skrivanje in prikrivanje podatkov o gledanosti, kar je v nasprotju s statutom RTVS, (51) politično angažiran nastop Bojana Travna iz konkurenčne hiše v »Odmevih«, (52) večkratno šikaniranje varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Miše Molk in zavrnitev njenega poročila, (53) šikaniranje in delovni suspenz dopisnice Mirjam Muženič zaradi domnevne politične okuženosti, (54) cenzurni poseg z izrezovanjem v oddajo »Hri-bar« (omemba Jožeta Možine), (55) imenovanje odgovornega urednika MMC Uroša Urbanije brez izpolnjevanja razpisnih pogojev.

Kolegu Pikalu se sicer čudim: ko ga novinarka sprašuje, kaj si misli o spremembah zakona o RTV Slovenija, jo zavrne, saj je »kar malce incestuozno komentirati zakonsko gradivo«. Do tega ima pravico že kot državljan, še zlasti v času njegove javne razprave, kot novopečeni predsednik programskega sveta pa je za to naravnost poklican. Čigava stališča pa so za pisce zakona dragocena, če ne njegova? Ravno tako sem presenečeno prebral, da se ne želi izreči o tem, ali javni zavod deluje dobro ali slabo. Češ da mora kot »primus inter pares« najprej vprašati svoje kolege svetnike. Ne vem, od kod znova bojazen, da bi imel svoje mnenje. Razen tega: če bi npr. bil tudi aktualni svet izbran na podlagi plonk lističev, bi po tej logiki moral predsednik sveta biti reprezentant plonkanih misli. Tega pa si verjetno ne želi. Logika iskanja soglasja je torej nesporno porazna.

Sicer pa s tem, da bomo vsi pozabili, kako spolitiziran javni zavod smo dobili in kaj je omogočilo tako stanje, ta ne bo postal manj spolitiziran. Le zakaj se ne morem znebiti občutka, da delu politike to celo ustreza.

  • Share/Bookmark