Arhiv za November, 2010

Brezplačni Večer

27.11.2010 ob 23:42

časopisju osuplo berem novico, da bo Matej Raščan, lastnik in direktor Dela Revij, postal soupravljalec časopisne hiše Večer. Vse lepo in prav, če ne bi še včeraj prebiral vestičk o tem, kako je isti Raščan velikodušno na roko posodil več kot 300.000 evrov lastniku brezplačnika Ekspres. Telovadnemu učitelju Robertu Teršku.

O Raščanu vemo izjemno malo. Intervjujev ne daje, čeprav je odigral eno osrednjih vlog v slovenskih medijih v zadnjih petih letih. Časopisna hiša Večer torej prihaja v upravljanje nekomu, ki je prijazno in brez pričakovanj (vsaj navidezno) sofinanciral famozne brezplačnike, ne da bi, kot kaže, sploh resno terjal vrnitev denarja. Seveda naj bi šlo za »osebno posojilo« prijatelja prijatelju. Računov in pogodb verjetno nikoli ne bomo videli. Zgodbe okoli brezplačnikov se od ustanovitve komisije, ki raziskuje njihovo financiranje in nastanek, berejo kot srhljiva kriminalka. Žal nikogar več ne pritegnejo. Danes približno vemo, kdo so bili botri projekta in kdo se je brezvestno posluževal tovrstnih gverilskih taktik politične propagande. Pravzaprav se uresničujejo zgolj naše slutnje z začetka. Naštejemo lahko celo novinarje, ki so v brezplačnike anonimno pisali – še danes so to ugledni in pomembni komentatorji ali odgovorni uredniki revij, najvidnejši ustvarjalci javnega mnenja, ki plenijo veliko pozornostin in avtoritete svojih novinarskih kolegov tako v »levih« kot »desnih« medijih. Kaj lahko glede novega soupravljalca pričakujemo pri Večeru? In kaj naj si mislimo o upravitelju s takimi referencami, če druge pustim ob strani?

Razplet dogodkov potrjuje mojo staro tezo: za usodo novinarske in medijske avtonomije v Sloveniji bo indikativno videti, koliko zanimanja bodo novinarji pokazali za razkritje afere z brezplačniki. Še pred tem pa kajpada od dejstva, ali jih njihova lastna profesionalna svoboda sploh gane. Po mojih izkušnjah jih ne.  Moje sklepanje, kakorkoli subjektivno, a žal podprto še s številnimi drugimi indici in dokumenti, je neizogibno – novinarjem povečini njihova svoboda »dol visi«. Debata o njej jim je odveč.

Mogoče je prišel čas tudi za večerovce, da začnejo razmišljati o tem, komu se bodo pustili voditi, za bralce Večera pa, komu se bodo pustili brati. No, morda ta čas še ni prišel.

P.S.

Raščan po številnih podatkih stoji tudi za financiranjem tednika Reporter. Zato me niti malo ni presenetilo, ko je predsednik ZNP Igor Kršinar, sicer novinar Janševega tednika Reporter, na nedavni tiskovni konferenci pokazal veliko mero razumevanja zanj kot “eksperta”, ki se spozna na medije in ki bi morebiti Večeru prišel prav. Še nekaj zanimivega branja o novem prihajajočem lastniku Večera:

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042387162

http://www.delo.si/clanek/114908

http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2008/07/14/2008-07-14_STR-03-03_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-V-ZARISCU.PDF

http://www.delo.si/clanek/121384

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v_srediscu/1042387876

http://www.zofijini.net/mediji_mafijski.html

  • Share/Bookmark

Fraus omnia corrumpit

21.11.2010 ob 10:29

Stara zgodba, aktualna poanta.

Gverilske taktike bojevanja stranke SDS, kakršne je prakticirala v brezplačnikih, so pospremljene z racionalizirajočo argumentacijo o tem, zakaj je prav, da obstajajo zakriti novinarji, prikriti avtorji in prikriti financerji.

Eden običajnih argumentov, o katerem sem veliko pisal, se glasi: NON QUIS, SED QUID. Zveni modro, pametno, sokratovsko – in tudi je. Ni pomembno, KDO je kaj rekel, temveč KAJ je rekel. Je rekel že Sokrat. A v nekih drugih razmerah in situacijah, ne v tekstu nelegitimnih praks bojevanja za politično oblast. Šele danes sem po naključju naletel na zgodbo, ki uprizarja isto: pisanje besedil z nenavadnih mest (in s strani nenavadnih avtorjev), to pot besedil proti arbitražnemu sporazumu iz, domnevno, Ministrstva za zunanje zadeve. V času pred referendumom o arbitražnem sporazumu, realiziranem 6. junija letos. Naslov je bombastičen: Fraus omnia corrumpit, prevara vse pokvari. Poznavalec z MZZ je pisal na računalu tipa  modelt60 (no, to naj bi bil avtor). Ob istem času so zapis objavili na spletni strani koprskega SDS – tukaj.

Kako se je zgodba razpletla, v tem hipu ne vem. Kot tudi ne vem, če je g. Rupel še zaposlen na MZZ.

V e-nabiralnik naše redakcije smo prejeli sporočilo za javnost Slovenske demokratske stranke (SDS) z naslovom “Arbitražni sporazum je mrtev”.

V njem so med drugim zapisali, da arbitražnega sporazuma ni mogoče ratificirati, ker naj bi s tem soglašali z mednarodnim sporazumom, ki naj bi bil na hrvaški strani podpisan in ratificiran na prevarantski način. Dodatno navajajo, da se prevare dogajajo tudi na slovenski strani, zaradi vsega tega pa naj bi bil arbitražni sporazum ničen.

Kdo je pr(a)vi avtor iz organizacije MZZ?

Wordova datoteka z zgornjo vsebino radovednežem razkrije še nekaj morda neobičajnih podrobnosti: v lastnostih datoteke je tako zapisano, da je avtor dokumenta ModelT60 iz organizacije MZZ, kar bi lahko bilo ministrstvo za zunanje zadeve. Če bi ta domneva bila pravilna, se zastavi vprašanje, ali je ta dokument morda ustvaril kdo od zaposlenih na tem ministrstvu, ali je bil uporabljen računalnik (ali pisarniški program), za katerega skrbi omenjeno ministrstvo, ali gre zgolj za napačno navedbo avtorja.

SDS: Ni pomembno avtorstvo, temveč argumenti

“Ali je to pomembno, zdaj se boste ukvarjali z avtorstvom dokumenta ali kaj?” so nam na vprašanje, ali bi MZZ v tem dokumentu lahko pomenil ministrstvo za zunanje zadeve, odgovorili v Službi za odnose z javnostmi SDS. “Vsebino smo poslali mi, to je stališče stranke, mi bi si želeli, da bi bili pomembni argumenti,” so nam v telefonskem pogovoru poudarili pri najmočnejši opozicijski stranki.

MZZ raziskuje

Na ministrstvu za zunanje zadeve so za SiOL potrdili, da zadevo raziskujejo.

  • Share/Bookmark