Arhiv za Maj, 2011

Župan akademik

31.05.2011 ob 16:33

Ko mariborski župan in mariborski rektor družno pozivata k predavanju na temo ekonomija in etika, se lahko le začudeno kislo nasmehnemo. V luči zadnjih dogodkov sploh. Vabilo je takšnole:

 

Ironično se torej nekaj tednov po odmevnih aretacijah župana in skupine okoli njega ponuja tako rekoč akademska refleksija o tem, kako se vesti etično vzvišeno v gospodarskih skušnjavah. Ne vem, če se vabljeni predavatelj zaveda, v kakšno mesto prihaja in kdo ga vabi…

Toda presenečenj še ni konec. Nenadno zanimanje župana Kanglerja za teorijo in akademske vrednote je daljšega veka. Mariborska študentska organizacija je prav na dan, ko je prišlo do aretacij v maju 2011, Kanglerja povabila, da predava v sklopu tako imenovanih predavanj na prostem in širi akademsko misel med mlade. Kdo so torej povabljeni intelektualci, ki so jih povabili k vrelcem znanja? Godina, Gulič, Jelinčič, Kangler, Matoz….  Pestra in zanimiva druščina, ni kaj! Poglejmo si vabilo:

 

Kot je pisal tudi Dnevnik, se je na dan predavanja na prostem moral mariborski župan zagovarjati v kazenski ovadbi proti njemu, spisani lanskega decembra. Drži, zadnje aretacije so le del preiskav in postopkov, grehov domnevnega gospodarskega kriminala in zlorab pooblastil je več in so tudi starejšega datuma. In še isti dan bi moral Kangler širiti plemenite akademske ideje:

Kot zanimivost naj še dodamo, da sta bila Kangler in Matoz napovedana kot gosta včerajšnjih Predavanj na prostem, ki jih organizira Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Matoz je popoldne nastopil pred študentskim občinstvom, župan pa je tik pred zdajci odpovedal svoje predavanje, in sicer “zaradi neodložljivih obveznosti”. Namesto njega je v atriju Štuka nastopil mariborski podžupan Tomaž Kancler. 

Zanimivo vprašanje bi lahko bilo tudi, ali so prireditelji javnega pretoka znanja nastop Kanglerja in Matoza načrtovali na dan, ko se je odvetnik že itak mudil v Mariboru, ali pa je njun skupni nastop na sodišču in nato še na poučnem predavanju na isti dan pač plod čistega naključja in prijaznega sovpadanja. Kakšno avtoriteto in moralno integriteto imajo predavatelji pred študenti, očitno nikogar preveč ne zanima.

Kakorkoli že, mariborski župan istočasno ob velikem zanimanju organov preiskave in pregona za občinsko korupcijo belih ovratnikov postaja aktiven tudi na akademski ravni. Glede na slabo reputacijo mariborske univerze v tej smeri morebiti to ni takšno presenečenje. Težava je v tem, da bi mogoče moralo biti.

  • Share/Bookmark

Magično mišljenje – še zadnje Pahorjevo upanje

28.05.2011 ob 20:52

Saj ni res, pa je: Pahorjev brodolom je tako močan, da nam lahko pomagata le še Bog in magija. Zato ne preseneča, če je predsednik vlade pred superreferendumsko nedeljo na pomoč poklical magično mišljenje. No, »wishful thinking« nosi nastavke zanj:

»Moja želja je, da bi doživeli ta magični trenutek, da Slovenci zmoremo tisto, kar verjetno ne zmore prav nihče, saj nenazadnje prav nikjer drugje niti nimajo referendumov o pokojninski reformi.

Je Pahor izgubil razsodnost, da si mora želeti magičnih trenutkov? Že dolgo tega. Razum mu pravi, da referenduma ne more dobiti, zato išče in upa na znake, ki bodo magično prinesli zanj ugoden rezultat. Lahko bi rekli, da goji lažno upanje, lahko bi dejali, da zganja prazno vero, da bomo »zmogli tisto, kar ne zmore prav nihče«. Je to magično mišljenje? Poglejmo:

When it comes to superstitions, social scientists have generally agreed on one thing: they are fundamentally irrational. “Magical thinking” (as it has been called) is defined as the belief that an object, action or circumstance not logically related to a course of events can influence its outcome. In other words, stepping on a crack cannot, given what we know about the principles of causal relations, have any direct effect on the probability of your mother breaking her back. Those who live in fear of such a tragedy are engaging in magical thought and behaving irrationally. Yet in their study, Damisch and colleagues challenge the conclusion that superstitious thoughts bear no causal influence on future outcomes.

Res je, Pahor je še korak do pravega magičnega mišljenja, a blizu vere vanj.  Razen  če se je v njegovem žepu že znašel kak amulet za srečo ali na mizi čarovniški zvarek. Težko, da bi mu še lahko pomagali do magičnih trenutkov…

  • Share/Bookmark

Medijsko močvirje neskončnih diskreditacij Reporterjevih novinarjev

22.05.2011 ob 21:52

Medijsko močvirje osebnega šikaniranja brez zadržkov, žaljivega diskreditiranja in stigmatiziranja brez trohice novinarske časti, skratka živo blato, kakršnega nam kot suho zlato iz tedna v teden neutrudno servirajo novinarji Reporterja. Obžalovanja vredno, da nekateri državljani celo obožujejo takšne blatne kopeli – in to natanko tisti, ki bolno uživajo v sovražnem govoru in logiki paranoidnega izključevanja. Seveda, eno poraja drugo.  Trenutno največji podn slovenskega novinarstva je to, s katerim se ne morejo meriti niti novinarji Financ ali Demokracije, čeprav so jim zelo za petami.

Generator vesti na Najdi.si je zajel današnje nove umotvore šikaniranj teh stoprocentnih prezirljivcev novinarskega profesionalizma. Spodaj je le majhen izsek popolnoma naključno izbranih novic, ki so jih postavili na svojo spletno stran v zadnji uri. Še zlasti je omembe vredna nova naslovnica, kjer so hinavsko obračunali z domnevnimi »afežejevkami« – pač uboren mentalni dispozitiv, s katerim se s kompromitacijami spravijo na vsakogar, ki ne ugaja njihovi politični agendi, pa četudi gre za cvet slovenskih intelektualk. Sicer pa že naslovi povedo praktično vse o njihovih nakanah. Res je, za take novinarje so njihovi kodeksi manj vredni kot toaletni papir. Edina nediskreditirana novica je seveda tista, da si ljudstvo želi vladavine SDS. Ja, zanje končno prava novica.

 

  • Share/Bookmark

MMC in njegovi zmazki

18.05.2011 ob 20:11

V poljubnih štirih vrsticah kar osem tipkarskih in slovničnih napak – takšen je današnji izkupiček na MMC RTV SLO:

 

Res je, da znajo po objavi napake sicer popraviti, a za javni servis je to nedopustno. Aja, zdi se, da se jim to bolj dogaja pri izjavah iz SDS, ko morajo res pohiteti.

  • Share/Bookmark

Šeškanje po nagi riti in senzacionalizem Financ

16.05.2011 ob 18:39

Je bivši državni sekretar Gorazd Perenič na ministrstvu za javno upravo svoje podrejene šeškal po nagi riti s kuhalnico? Če je s tem storil kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti ob elementu zlorabe položaja, je edino relevantno vprašanje.  In kaj so iz vesti o obravnavi na sodišču, povzete pod Delu, naredili v časniku Finance? Seveda smešnico. Poglejmo tale naslov:

Kako motivirati javne uslužbence? Nekateri jih šeškajo…

 

Zakaj je takšno naslavljanje senzacionalistično? Ker prireja osnovno informacijo s sodne obravnave. Ker karikira naravo dogodka, spolni prestopek, ker premešča cilj domnevnega storilca, ki je domnevno v spolni  potešitvi, v nekakšno kaznovalno politiko. Ker, četudi je Perenič resnično šeškal svoje uslužbenke po nagi riti, česar menda na sodišču niti ne zanika, tega gotovo ni uporabil kot »motivacijo« zanje, da bi delale bolje – takšna motivacija je bila kvečjemu izgovor za šeškanje – če je do njega prišlo. Aluzija o motiviranju je zato izmišljena.

Naslov, ki ga edinole ocenjujem, torej v vsakem primeru zavaja. Toda ali so Finance kršile kakšno določilo kodeksa? Tu se zaplete. Prvič, ne moremo trditi, da se niso izognile nekorektnemu in osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev (2. člen), ker niso zapisale nič takšnega, razen tega so vsebino povzele po drugem mediju. Drugič, kršile niso niti 18. člena, ki pravi, da ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Kaj so potem sploh storile narobe? Razen rumenila in majhnih pomenskih transferjev ne dosti – a bolj zaradi tega, ker se kodeks o tem skoraj ne izreka. No, da so Finance rumene, ni treba posebej ponavljati. Pa vendar sem primer vzel v razmislek le zato, ker so nekaj ur po objavi zgornje sodne zgodbice o šeškanju, ki jo, mimogrede, podpisuje redakcija & uredništvo Financ, v časopisu storili še nekaj. Isti dan so si drznile iste Finance samokritično zastaviti mnenjsko anketo o tem, ali je njihov »časopis rumen in negativističen, ali ima nemara svežino in informacije«:

 

Se pravi, novinarji še preverjajo, če so rumeni? Najprej rumenijo zgodbe, potem pa nas celo sprašujejo, če jih imamo za resne in kredibilne? In potem zapišejo na isti strani:

“Po mojem mnenju edini normalni časopis v naši nori državi,” je na vprašanje kaj menite o časniku Finance povedal bralec z vzdevkom bricktop. Tudi mnenje bralca z vzdevkom Inside je pozitivno, napisal je: “So cajtng, ki zaradi svoje svežine in informacij, ki jih dobiva preveč v srce dreza vladajoče elite, zato verjetno nikoli ne bo mogel postat vodilni mainstream medij.” Vsi bralci se s tem seveda ne strinjajo, rokavico nam je sicer vrgel stricbralecale, ki je ob enem izmed člankov dejal: “Kaj pa če bi naredili anketo bralcev, koliko jih meni, da so Finance rumeni časopis in ne finančni časnik?”

No, zmagali bodo seveda tisti, ki menijo, da je to resen in nerumen časopis…

  • Share/Bookmark

Maribor je napaden

14.05.2011 ob 08:28

Maribor je, kot se za evropsko prestolnico paranoje spodobi, tarča napadov. Pravijo iz kabineta župana. Napadeni so projekti in mesto Maribor:

 

Kaj točno naj bi pomenilo, da je napaden Maribor? Seveda na prvi pogled nekdo uporablja zgolj neumno politično floskulo, s katero se želi ubežati politični in kazenski odgovornosti. Ne potrudi se niti povedati, kdo ga napada. Ravnokar priprti župan mesta, namesto da bi govoril o sebi, zvito premešča referenco razprave s sebe na mesto. Ni napaden on, napaden je Maribor. Niso napadena njegova sporna dejanja, napadeni so mariborski projekti. Nekdo želi, skratka, škodovati Mariboru. On se bori zanj, z dušo in srcem, zdaj pa poglejte. In res: retoričen trik, utemeljen na fantazmatiki teorij zarot in paranoidnih konstruktov, vlivanja občutkov ogroženosti in strahu, uspešno prepričuje Mariborčane. Zanje želi, če jih vprašate, nekdo škodovati Mariboru. Seveda vedo, kdo je ta: Ljubljana. Temne sile vseh baž. Predvsem  politične. In potem še novinarske.

K sreči se je Ujčič pametno zadržal in se zadovoljil z absurdnim zanikanjem: Maribor ni evropska prestolnica korupcije. Bedno zanikanje, ker je zgolj deklarativno. Več kot ducat sumov kaznivih dejanj, kazenske ovadbe zoper mestne oblastnike, menda 26 prijav župana Komisiji za preprečevanje korupcije, itd., bi seveda terjale navedbe in dokaze, da je medijska trditev napačna. Ampak tega seveda ni. V prihodnje lahko zato pričakujemo, da bo teh teorij zarot še več, glede samih dejstev pa še več zanikanj – brez navajanja protidokazov. Strategija bo uspešna, če ste uspeli občane prepričati, da so resnično ogroženi. In zdi se, da so v to že prepričani.

  • Share/Bookmark

Gaspari straši

13.05.2011 ob 13:53

Čas je za novo kategorijo: kršitve novinarskega kodeksa. Vse sem že pojasnil v tem in tem zapisu.  No, spremljati jih ne mislim vsakodnevno, kajti kršitve resnično namreč zapažam in beležim vsak dan (razen tega sem to posredno vsakodnevno že počel v letih 2006 in 2008). Prepričan sem, da jih zapazi marsikdo, a se v medijskem smislu ne zgodi  prav nič. Še huje, kršitev je po mojem občutku iz dneva v dan več. NČR dobro opravlja delo in kolikor vem na meji svojih zmožnosti, toda prišel je čas – že dolgo tega – za temeljit splošni razmislek, kako omejiti poplavo kršitev ter tudi njihovih ponovitev. Te so najbolj boleče in trdim, da so izraz hotenega in zavestnega globokega prezira do novinarskega kodeksa in razsodb NČR. Torej: spodaj je še ena zloraba novice STA in najmanj 10. člena kodeksa – primer je po svoje nezanimiv, ker je seveda pričakovano instrumentaliziran za namene politične propagande pred prihajajočim referendumom:

  • Share/Bookmark

Paradoks medijskega somraka na svetovni dan tiska

3.05.2011 ob 16:03

V prejšnjem zapisu, starem le kakšen dan, sem seveda storil veliko krivico vsem drugim kršiteljem novinarskega kodeksa, s tem ko sem omenil zgolj Demokracijo. Ah, več jih je, družba je pestra. Kakšen paradoks, ker se te kršitve dogajajo ob svetovnem dnevu svobode tiska, na tretji maj. In kakšen paradoks, ker se dogajajo ob blatenju novinarskega ceha. Logika je znova natanko ista, ena najbolj pogostih: manipulacija in zloraba vesti STA, nato celo s podpisom »STA«, kjer je prišlo do zamenjave naslova. Vanj zapišejo, kar jim pač paše – običajno čim bolj sočno diskreditacijo. Takšna je današnja manipulacija Reporterja, seveda paradoksalno na tretji maj, izrečena celo v kvazi moralizirajočem tonu s strani tistih, ki zanikajo sleherno novinarsko moralo:

  • Share/Bookmark

Štirinajst odstotkov mazohistov, stoodstotna manipulacija

1.05.2011 ob 20:49

Živimo pač v bedni medijski stvarnosti. Slovenski, da ne bo pomote. Mediji insinuirajo, diskreditirajo, zaničujejo, novinarska etična pravila so jim zadnja španska vas. Lani sem dobil prijavo proti tedniku Demokracija, ker grdo zlorablja vestičke STA. Princip je vedno isti: skoraj v celoti ali povsem prevzamejo agencijsko vest, potem pa ji dodajo svoj masten zaničujoč naslov, originalnega pa vržejo v koš. Kako šele manipulirajo, ko si zapisov ne izposojajo. Seveda so se mi v časopisu takoj maščevali »ad personam«, kar je v njihovem stilu. In seveda niso spremenili svojega načina dela – gladko se požvižgajo na novinarski kodeks še naprej. Že takoj in ves čas od takrat med drugim kršijo isti člen kodeksa, ki zahteva, da naslov ne sme potvarjati vsebine. Poglejmo si, kaj jim je uspelo narediti iz vesti o tem, da aktualno vlado podpira le okoli 14 odstotkov anketiranih:

 

Razsodba v prejšnji, pravzaprav vsebinski enaki zadevi je dostopna na tem naslovu. Te dni sem resno razmišljal, da jih znova prijavim. Ampak kaj, to bi moral početi praktično vsak dan. In zakaj ravno jaz, če se vsem skupaj, medijski stroki in samim novinarjem, gladko fučka? Če so opozorila NČR povsem nemočna? Če je pravzaprav medijska manipulacija zmagovita kombinacija za naslednje volitve, kar nenazadnje trdim v treh svojih knjigah? (Seveda, le kdo bi jih bral.)

Zgolj za primerjavo. Še isti dan, 26. aprila 2011, so v Demokraciji uspeli priobčiti naslednjo manipulacijo s STA vestjo, po istem kopitu:

Kučan vseglihar, Stanovnik škodljiv in nedržavotvoren.

Če lahko kdo preživi takšen medijski infantilizem demonizirajočega diskreditiranja, res mora biti iz drugega sveta. (In ja, seveda sem član Kučanovega klana, drugače me ni bi motilo.)

  • Share/Bookmark