Slovenska homofobija in paranoja

18.06.2011 ob 18:44

Ko se sprašujemo, ali so Aleš Primc in njegovi ob zadnjih demonstracijah pred parlamentom zgolj izrazili skrb za »pravo družino«, »prave družinske vrednote« in skrb za zaščito svojih (in naših) otrok, se seveda nujno postavi vprašanje, na čem temelji takšna fantazmatika ogroženosti in koga vključuje ali izključuje kot objekt sovraštva. Odgovor je jasen: izključuje istospolne. V tem smislu je bil njihov protest homofoben. In seveda političen, kajti ne dvomim, da za njim stoji RKC; nenazadnje so svojim portalom 24kul.si gostovali na strežnikih RKC, podprl jih je ljubljanski metropolit, navzoča je bila predsednika NSi, etc.

Zakaj je bil protest homofoben? Ker je v zahtevi po »pravi družini« že impliciran izgon in izključitev »neprave družine«. Zamislimo si osnovni dispozitiv nacionalističnega diskurza: če bi se pred parlamentom zbrali nacionalisti in vzklikali gesla »Mi smo pravi Slovenci«, ohranimo slovenstvo in slovenske vrednote, bi lahko takšno vrednostno držo zavzeli zgolj na podlagi vere v ogroženost slovenstva in  izključitve »neslovenstva« iz registra pravih orientacij. Tako kot je nekdo, ki vzklika »Mi smo pravi Slovenci« ne le nacionalist, marveč nujno tudi ksenofob, je tudi tisti, ki vzklika »Mi smo za prave družine«, nujno homofob, saj nam register izključenosti pokaže, da je aklamacija »za prave družine« lahko realizirana le na ta način, da je proti »nepravim družinam«. Kontekst sprememb družinskega zakonika je tu jasno navzoč. Čeprav se na ravni izrečenega in eksplicitnega ni zgodil netolerantni diskurz, to še ne pomeni, da neka gesta ali dejanje ni takšno, torej netolerantno.

Ker se polrazsvetljena zavest rada otepa očitkov o homofobiji, hiti poudarjati zgolj plat »pravosti« in »pravih« vrednot. Nedavne demonstracije so v tem oziru izkazale veliko mero previdnosti in discipliniranosti. Kot da bi se akterji pripravili na možne očitke o homofobiji. Žal zadostuje, da kliknemo zgolj na njihove spletne strani in takoj se lahko prepričamo tudi o slednjem. Dodatni element, ki se žal ne omenja dovolj, je paranoja. Njihov boj ni zgolj homofoben, temveč tudi paranoiden, trdim. Že leta opozarjam na paranoidizacijo slovenskega duha in nivoji homofobije se bodo, če imam prav, pri nas zviševali premo sorazmerno z njo. Se že zvišujejo. Paranoik seveda vedno konstruira sovražnika, ki ga domnevno ogroža, ob tem zgolj povnanja sebi lastno vsebino in se poskuša proti sovražniku (v sebi) boriti. Le primer paranoidne teze je tista o skritih homoseksualnih mrežah (recimo raje kar hobotnicah, bo bolj domače), ki da pri nas financirajo prevzgojo naših otrok. In to dobesedno in eksplicitno. Nekaj, kar šteje za običajno agendo boja proti diskriminaciji, sovraštvu in neenakopravnosti manjšinskih skupin, je zdaj prekvalificirano v načrtno, zavestno in strogo načrtovano ideološko vzgojo, katere cilj naj bi bil nič manj kot narediti naše otroke dovzetne za homoseksualnost. Obstajajo torej skriti načrt, skriti financerji in peklenščki, ki želijo ugrabiti in zlorabiti naše otroke, zaradi česar se sprehajajo po naših šolah in iščejo svoje žrtve. Tiha in implicitna bojazen je preprosto nič manj kot ta, da bo nekdo naše otroke naredil za pedre in lezbijke. Na iracionalizem takšnih strahov kaže že njihova nedavna parola »istospolni hočejo z zakonom premagati naravo«. Če je namreč istospolnost zanje nenaravna, potem ni jasno, čemu bi lahko škodovala njihovim naravnim otrokom, ki so sad prave družine. Narava in božja volja jih preprosto že vnaprej varujeta pred zlobnimi skušnjavami spolne prevzgoje. Če pa je v nekatere posameznike seme zla že posajeno, potem bodo nekoč morali priznati, da so njihovi otroci sad nečesa nenaravnega. Kar se ne sklada z začetno parolo.

V skladu s paranodnimi umisleki so akterji zgradili cele mreže boja proti homoseksualnim aktivistom in njihovim organizacijam (med slednje prištevajo celo Amnesty International), sistematično spremljajo delovanje »sovražnika«, šikanirajo in elektronsko »spamajo« vse tiste, ki vanje podvomijo, vgradili so alarmne sisteme opozarjanj, na katerih šolah se giblje »neprijatelj« in pozivajo k borbi proti tovrstnemu aktivizmu, kot mu pravijo. Kot srednji vek, kjer bi preganjali kugo in gobavce ali vsaj bežali pred njimi. Kaj to pomeni z vidika varovanja človekovih pravic, je jasno. Takšne pravice za ene pač ne obstajajo in jim morajo biti kratene. Demonizacija istospolno usmerjenih in celo organizacij, ki se ne ukvarjajo izrecno s pravicami homoseksualnih je na 24kul.si, njihovem glavnem portalu, na trenutke že prav groteskna in obarvana dramatično. V skladu s paranoidnimi mentalnimi vzorci, ki jo vodijo. Le en primer je paranoidna želja po sestavljanju mrež, števcev in seznamov:

16.11.2010

SEZNAM KRAJEV IN ŠOL, KJER SO HOMOSEKSUALNI AKTIVISTI PREVZGAJALI UČENCE!

Razprave okoli spornega predloga Družinskega zakonika so pokazale na izredno finančno in organizacijsko povezanost različnih organizacij v naši državi, ki takšno ideologijo podpirajo. Prav tako pa smo v Civilni iniciativi prejeli odzive zaskrbljenih staršev, ki so nam posredovali informacije o pravi homoseksualni kampanji med otroci v osnovnih in srednjih šolah.

Cilj te kampanje je očitno prevzgoja otrok z radikalno homoseksualno ideologijo, spodbujanje homoseksualnosti med otroki ter razvrednotenje družine ter materinske in očetovske vloge. Eni vodilnih organizacij, ki izvajajo tovrstno ideološko kampanjo med otroci, sta Amnesty International Slovenija (AIS) in Društvo Legebitra.

Amnesty International Slovenija ima v svoji letnih poročilih številne podatke o tem, na katerih šolah organizira delavnice in učne ure o človekovih pravicah. Med temi promovira tudi t.i. LGBT pravice, za mnoge nesprejemljivo teorijo spola ter ostalo homoseksualno agendo, vključno s promoviranjem homoseksualnih porok in posvojitev.

V poročilu Amnesty International Slovenija za leto 2008 tako piše, da so aktivisti obiskali mlade v naslednjih krajih: Stražišče pri Kranju, Radomlje pri Preserjah, Kranj, Brežice in Ljubljano. Pet izvajalk AIS je za 260 mladih dijakov in učencev izvedlo 10 delavnic.

V šolskem letu 2007/08 in 2008/09 so po različnih osnovnih in srednjih šolah razdelili informativno brošuro “Homofobija ni kul” ter jo posebej poslali na naslove 400 učiteljev oz. šol.

Komentar je ob tem odveč. Na omenjeni strani mrgoli evidence o satanizaciji istospolnih in celo institucij, ki izvajajo delavnice boja proti predsodkom in diskriminaciji. Primc in njegovi krogi so uspeli v nekaj zadnjih letih dodobra načeti vse izobraževalne pobude v tej smeri in stigmatizirati celo vrsto institucij, ki se s tem ukvarjajo, ob istospolnih društvih npr. še Mirovni inštitut, Amnesty International in podobne. Paranodizacija si utira svojo pot skozi diskreditacijo, demonizacijo, stigmatizacijo in »kužnost«. Ne vem, če se vsi skupaj dovolj zavedamo, kakšne so dimenzije na ta način demoniziranih aktivnosti in pobud in kam nas to vodi. Neuspešen boj proti homofobiji je eno. Aktiven boj, usmerjen proti boju proti homofobiji, je ob prvi še potencirana nevarnost.

  • Share/Bookmark
 

1 komentar na “Slovenska homofobija in paranoja”

  1. Sproščena Slovenija » Objave » Dame v postelji s kužeki, ali nekaj gnilega je v deželi slovenski pravi:

    [...] « Slovenska homofobija in paranoja [...]