Arhiv za Avgust, 2011

Urškin jabolčni zavitek

4.08.2011 ob 23:50

Reporterjevi reporterji so seveda anonimno takoj skočili v zrak, ko so danes prebrali, da je njihov Janša izvajal politični pritisk na revijo Obrazi. Ad hominem so pobruhali avtorico izjave, Delu Revije zaželeli vse najslabše, potem pa postregli z veleumnim argumentom, ki se jim je zdel tako dober, da so ga prilepili še v naslov:

Ob tem samo še primerjava: revija Mladina ima skoraj vsak drugi teden na naslovnici Janšo, če je pa ta na naslovki Obrazov, gre pa takoj za politični pritisk?!

Seveda, argument je skrajno smešno aboten, da takoj spravi v začudenje. Kaj za vraga nam želijo sploh povedati, imajo kakšno zrno soli? Recimo, da nam ponujajo takšno sklepanje (maksimalno dobronamerna rekonstrukcija z vsemi implicitnimi premisami):

(1) Revija Obrazi je na naslovnici objavila Janševo sliko s pripisom »Najraje jem Urškin zavitek«.

(2) Toda revija Mladina objavlja Janševo sliko na naslovnici skoraj vsak drugi teden.

(3) Objava Janševe slike na naslovnici Mladine gotovo ni rezultat političnega pritiska.

(4) Torej objave Janševih slik niso rezultat političnega pritiska.

(5) Torej ne drži, da je objava Janše na naslovnici Obrazov rezultat političnega pritiska.

Anonimni reporterji Reporterja torej z nami manipulirajo. Če ne upoštevamo predpostavke o politično dirigirani objavi slik, potem so seveda vse objave teh slik neproblematično enake po tem, da niso rezultat političnega pritiska. Da bi bila argumentacijska prevara uspešna, se morajo zato pretvarjati nič manj kot o tem, da nihče ni trdil, kako gre za Janšev politični pritisk po objavi. Skratka glede osnovnega problema samega. Strogo vzeto iz dejstva, da v primeru objave Janševe slike na naslovnici Mladine ne gre za pritisk (3) sklepajo, da objave Janševih slik na naslovnici nikoli ne štejejo zanj (4). Takšno sklepanje iz partikularnega na univerzalno je tragikomično zgrešeno, ob tem pa so nam seveda zamolčali izjavo urednice Obrazov, ki trdi nasprotno. Seveda bi bilo sklepanje iz (3) na (4)  neveljavno že v primeru, ko tega urednica nikoli ne bi rekla. Zamislimo si torej bizarnost naslednje situacije:

Janša pokliče na uredništvo Obrazov in zahteva, naj na naslovnici poročajo o tem, da obožuje čufte Urškin zavitek. Urednica protestira, češ da tega ne bodo objavili po diktatu politika, ker da je to jasen politični pritisk. In potem ji Janša odgovori: veste kaj, vsak teden sem na naslovnici Mladine, pa to ni politični pritisk. Torej ne bo niti v tem primeru!

Bi se smejali ali jokali?

  • Share/Bookmark

Nebesa pod Triglavom in propaganda iz močvirja

3.08.2011 ob 14:33

Janševo vabilo na tradicionalni vzpon na Škrlatico in Triglav na taboru SDS v Lepeni, ki je vabilo k dobremu počutju in sproščenosti:

»Naj se odloči pozitivno, to zelo pomaga, višje ko greš v te gore, manjši je doseg te propagande iz močvirja in je tudi počutje boljše.«

Razvpiti plagiatorski govor:

»Cankar je imel prav. Lahko iščete po vsem svetu, nikjer ne boste na prostoru, velikem kot je Slovenija, našli skupaj toliko naravnih lepot. Tako lepih rek, travnikov, gora in jezer. Vinskih goric, kraških polj, širnih gozdov in sinjega morja. Res je, imamo nebesa pod Triglavom.«

Leta 2006 so bila nebesa pod Triglavom, leta 2011 je tam naokoli propagandistično močvirje. Nebesa so le še na Triglavu. Projekcijski refleks, zlo je v pogledu, ki vidi zlo. Le Triglav je zaenkrat še neomadeževan…

  • Share/Bookmark

Lov na medijske komuniste

2.08.2011 ob 09:56

Janezu Janši bolj poredko dajem prav. Danes se bo to zgodilo. Prvič, dajem mu prav, ko zahteva predčasne volitve. Strinjam se z njegovimi razlogi – če odmislim za številne fatalno dejstvo, da je sam generiral razmere zanje. Tudi ima prav, ko trdi, da je v tako kriznih trenutkih politike treba imeti večino – spet z zadržkom, da je k blokadi in kaosu prispeval sam s svojo psihopolitiko paranoje in manipulacij. V politiki je žal tako: štejejo nastale razmere, opisi veljajo in so pravilni univerzalno, ali pa ne, čeravno jih partikularno podaja gasilec, ki je tudi piroman. Razmere so, skratka, realno zrele za volitve, Pahorjeva vlada je povsem nemočna in za nameček dejansko nima podpore.

Dajem pa mu prav tudi v naslednjem. SDS menda uveljavlja pravico do popravka v Delu. Zapisali so:

Tako časnik Delo danes objavlja novico o sobotnem nagovoru predsednika SDS Janeza Janše na srečanju z več kot 1.200 članicami in člani stranke na spominskem gorniškem taboru dr. Henrika Tume v Lepeni. Med drugim predsedniku položi v usta sledečo izjavo: »Prepričan je tudi, da bodo imeli prihodnji mandat trdno večino v državnem zboru, ta pa jim bo omogočila, da se stvari v državi spet uredijo.«

Predsednik SDS Janez Janša je v resnici dejal: “Ne mislimo prevzemati odgovornost za stanje, brez tega, da bi imeli zelo jasne garancije, da bo tisto, kar je potrebno storiti, v parlamentu tudi podprto in sprejeto.«

Predsednik Janša tako ni nikoli ni izražal prepričanja, da bo stranka »v prihodnjem mandatu imala trdno večino«, temveč, da stranka ne misli prevzemati odgovornosti v prihodnjem mandatu, če ne bo ustrezne večine v državnem zboru. Celoten govor si lahko preberete na http://www.sds.si/news/9521.

V mislih so imeli odziv na zapis v Delu, ki sem se ga dotaknil že v svojem prejšnjem prispevku. Novinar je zapisal stavek:

Prepričan je tudi, da bodo imeli prihodnji mandat trdno večino v državnem zboru, ta pa jim bo omogočila, da se stvari v državi spet uredijo.

Poglejmo si potemtakem tri trditve iz govora in prispevka v Delu:

Prvič: A pravi, da bo njegova stranka imela prihodnji mandat trdno večino v državnem zboru.

Drugič: A pravi, da njegova stranka ne bo prevzela odgovornosti v prihodnjem mandatu, če ne bo trdne večine v državnem zboru.

Tretjič: A pravi, da njegova stranka ne bo prevzela odgovornosti v prihodnjem mandatu, če ne bo imela trdne večine v državnem zboru.

Med njimi je seveda razlika. Prva je trditev novinarja Dela. Druga je trditev stranke SDS, ki zanika prvo. Tretja je kombinacija prvih dveh, derivirana iz obeh in zato dopušča obe branji. V Delu očitno verjamejo, da sta prva in tretja identični, zato, domnevam, ne želijo objaviti popravka. Po tem branju s trdno večino v parlamentu Janša cilja na svojo večino. Drugo branje je seveda, da ne misli na svojo, temveč katerokoli. Predsednik Janša tako res ni nikoli ni izražal prepričanja, da bo stranka »v prihodnjem mandatu imela trdno večino«. To seveda drži. S tega vidika je zahteva po popravku upravičena. Toda ali drži tudi, da ni mislil na večino svoje stranke, če tega že ni izrazil? In na čigavo je? Skrajno neverjetno se zdi, da bi bilo tako. Glede na njegove izjave v zadnjih mesecih, letih in slog političnega mišljenja sploh. Kajti v istem govoru v Lepeni je ponovi: »Edina alternativa v tej državi je SDS«. In le nekaj mesecev nazaj je izzival, sicer v pogojnikih, da bi Pahorju in vladi grozila najmanj dosmrtna ječa. Še huje, februarja letos je govoril o trdni večini v parlamentu na identičen način:

Na slavnostni akademiji ob 22. obletnici SDS-a je Janša poudaril, da bo prihajajoči mandat izjemno težak zaradi nakopičenih težav in zadolženosti države. A SDS ga je ob trdni podpori volivcev in večini v državnem zboru pripravljen prevzeti.

Res ni prepričljiv, če meni, da mu bomo verjeli, da nima v mislih svoje večine. Toda drži, da tega nikoli ni rekel. Znašli smo se pred distinkcijo med povedanim in mišljenim, med tem, kaj nekdo meni in kaj nekdo reče. In ker pri pravici do popravka lahko šteje le zapisano ali izrečeno, je po moje pravica do popravka upravičena,  četudi na nek mejen način. Nikoli namreč ne moremo presojati, kaj je avtor z nečim želel povedati ali menil, temveč kaj je dejansko rekel.

Če se z Janšo tu lahko strinjam, se ne morem glede njegove obravnave medijev. Dovolj konkretno sem jo obsodil že v prejšnjem prispevku in isti dan je priletel nov dokaz napada na Delo. Namreč svoje zahteve po popravku niso objavili kar tako, temveč so svoj zapis, ne prvič, opremili s čistim propagandističnim likovnim sporočilom, seveda z obveznim dodatkom paranoidizacije. Komunisti so pač povsod, nikoli ne počivajo. Takole:

Ker se te dni pogovarjamo o Breiviku in njegovem strastnem lovu na marksiste, bi se smeli vprašati, v čem se ta – v ideološkem smislu – razlikuje od strastnega lova na (medijske) komuniste?

  • Share/Bookmark

Laž je nesmrtna duša slovenskih medijev

1.08.2011 ob 10:59

Bolj kot rastejo rejtingi SDS, bolj intenzivni so pozivi Janše k predčasnim volitvam. In močnejša kot je samozaverovanost Janše, bolj predrzni in neposredni so njegovi napadi na medije. Žal lučke za alarm še vedno ne gorijo. V zadnjem letu bi takšnih napadov (in tudi tožb) lahko našteli kar nekaj, predvsem na časopisno hišo Delo. Obžalujem, da se iz političnih prevzemov medijev v mandatu 2004-2008 nismo nič naučili. O tem sem sicer ne edini resnično veliko pisal, brez haska, a vsaj z notranjim zadoščenjem. Zdaj se zdi, da se bo, če sledimo intenzivaciji napadov, paradigma ponovila. V današnjem Delu berem nekaj, kar so povzdignili v izjavo dneva:

»Če bi v Sloveniji laž prepovedali za en dan, bi večina medijev propadla ali šla na dražbo kot Delo Revije,« je Janša nadaljeval v značilnem slogu.

Skratka, v primeru Janševe zmage bo v remont verjetno morala večina slovenskih medijev. Malo verjetno je, da bi se Janša z lažmi kar sprijaznil. Škoda, da je spomin zlate ribice že zbledel, zato bodo mnogi novinarji in seveda širša javnost remont odkrivali in doživljali na novo. Zdel se jim bo samoumeven in ne bodo protestirali, spet bodo inventivno ugotavljali potrebo po uravnoteževanju, večine medijskih  (Grimsovih) zakonov pa za nameček niti ne bo treba spreminjati, ker bodo ostali stari dovolj dobri.

Pa vendar se mi izjava o uspešni laži večine medijev zdi zanimiva iz nekega drugega zornega kota. Namreč v perspektivi paranoidizacije medijev – če nekdo verjame, da večina medijev ves čas laže, potem bi težko našli boljšo ustreznico zanjo. Teza o nenehni medijski laži lepo nakazuje, na kakšen način se teorija zarot in paranoja pretežno ujameta: paranoja vas blodnjavo prepričuje natanko v to, da so se mediji zarotili proti vam, da vam nagajajo, vas ne želijo sprejeti, nenehno manipulirajo in so sploh vredni temeljite rekonstrukcije. Od tod do vojne z mediji je samo še korak in Rupel jo je, kot vemo, tudi dobesedno napovedal. Spodaj objavljam svoje besedilo iz leta 2006, da nahranim omenjeni spomin zlate ribice. Ja, to so bili časi, ko se nam je paranoja zdela tako samoumevna (no, še danes se nam), saj so jo oblekli v praznična oblačila sproščenosti. Jasno, biti paranoidno na preži ves čas terja veliko relaksacije. Zato so na masažni stol posadili kar vse državljane.

Janša je zadnje čase večkrat ponovil krilatico »Laž je nesmrtna duša komunizma». Zdaj je nehote ponudil svojo parafrazo: če večina naših medijev ves čas laže, je laž tudi nesmrtna duša slovenskih medijev. Pripravimo se torej na tisto, čemur je Sokrat rekel »terapija duše«. Po slovensko. Kajti staronovi terapevti se nam vsiljivo ponujajo že zdaj, četudi bomo v suknjiču še našli strašljiv račun za prejšnje seanse.

***

Vojna z mediji ali »gorje premaganim!«

Mediji bodo na prvih straneh objavljali najlepše in najbolj spodbudne dogodke doma in na tujem. Geslo ’slaba novica je najboljša novica’ bodo zamenjali z geslom ‘dobra novica je najbolj spodbudna novica’. Trač časopisov, revij in oddaj ne bo. O življenjskih stvareh se bo pisalo in govorilo z občutkom za sveto in s pozitivno odprtostjo do vsega lepega. Mladini bo naklada tako padla, da bo bankrotirala, njeni delavci bodo živeli od minulega dela. – Ivan Štuhec

Ne more biti nobenega dvoma: slovenski mediji so v vojni in novinarji so igralci na bojnih frontah. Vprašanje je le, če rekrutacijo razumejo kot nekaj prostovoljnega. Naj mi bralec v nadaljevanju oprosti številne citate, toda kaj, ko so po sebi zgovornejši od kakršnekoli razlage. Beri naprej »

  • Share/Bookmark