Arhiv za April, 2012

Politični zombiji, nov RTV diskvalifikator

8.04.2012 ob 11:37

V slovenskem novinarskem diskurzu se je začel samoumevno valjati nov priročni diskvalifikator: »politični zombiji«. Svež in zadnji primer je Tomaž Bratož v včerajšnjem Utripu (7.4.2012). V svoji predstavitvi ponedeljkovega srečanja levice (seveda jo je diskvalificiral v »tako imenovano levico«), torej PS in Zorana Jankovića, ki mu je Borut Pahor dal košarico, ter strank LDS, Zares, TRS in Stranke dela, je po kratki razlagi izostanka SD na srečanju na koncu naštel tiste, ki so na sestanek prišli:

Prišli pa so politični zombiji, Zares, LDS, TRS, Stranka dela.

Kdo so torej za javno radiotelevizijo walking-around politični zombiji? Vse zunajparlamentarne stranke, vsaj naštete. Ne spomnim se, da bi v prejšnjem mandatu za npr. zunajparlamentarno Novo Slovenijo trdili kaj podobnega. Sploh pa ne v času velikonočnih praznikov, vstajenja od mrtvih!

Politične zombije je v zadnjem obdobju med prvimi zdefiniral Marko Crnkovič januarja 2011 v svoji kolumni. V analizi proslave v Dražgošah jih je pripisal sledilcem partizanstva:

Med temi je seveda najbolj neprijetna ta, da vzbuja vtis, kot da imamo poleg prave države še paradržavo političnih zombijev, ustanovljeno leta 1942 in utemeljeno na eksplicitnih, ekskluzivnih vrednotah partizanstva.

Potem je definicijo razširil na obstoječo vladajočo koalicijo dr. Matej Makarovič maja 2011 v Demokraciji:

Smo v položaju, ki v zgodovini slovenske demokracije praktično nima primerjave. Še najbolj nazorna bi bila ocena, da nam vladajo nekakšni politični zombiji, bitja torej, ki so načeloma mrtva, a vseeno prav neprijetno aktivna. Seveda v slovenskem primeru ne gre za biološko mrtve, temveč za politično mrtve voditelje. Politično mrtvi so, ker so s svojim vladanjem zapravili glavnino podpore, ki so jim jo leta 2008 naklonili volivci, in je vsakomur – še najbolj pa njim samim – jasno, da jih bodo odplaknile že prve volitve kot temeljni mehanizem vsake demokracije.

Politični zombiji venomer opisujejo levico in seveda posredno slovenski medijski Jurski park. Tokrat so opisali vladajočo levico, Pahorja, Golobiča, Kresalovo. Označevalec je s tem doživel transformacijo: od »starostnikov«, ti. »old boys« in sivih stricev iz ozadja, do strank vladajoče koalicije in na koncu strank zunaj parlamenta, ki so, če uporabimo Makarovičev izraz, »neprijetno aktivne«. Z eno besedo: so prikladna označba novinarjev RTV Slovenija za tiste, ki nam niso in ne smejo biti všeč, pa četudi so zunaj parlamenta in četudi gre za novoustanovljene, še sveže stranke, npr. TRS in Stranko dela. So za nekatere novinarje zombiji vsi, ki niso prijetno naši, so pa neprijetno aktivni?

Če bi politično pristranost v tem primeru še lahko prenesli, saj gre za komentatorsko oddajo, je dejstvu, da je novinar uporabil žaljiv diskvalifikator, nemogoče ubežati. Še huje: njegova diskvalifikacija je maksimalna, saj je po ideološki diskreditaciji starostnikov in oblastnikov svojo puščico usmeril (tudi) v nič hudega sluteče politične new-comerje, ki so svoje stranke ustanovili šele včeraj, a jim menda nihče ni povedal, da so živi mrtveci.

  • Share/Bookmark

Rupel in Pahor, dva tržaška konzula

7.04.2012 ob 09:47

Dimitrij Rupel je »dobro premislil« in bo verjetno postal generalni konzul naše države v Trstu. Mesto se je čisto nepričakovano izpraznilo (beri: odpoklicali so konzulko zaradi njene »neučinkovitosti«) in zagrabil je priložnost za premislek. No ja. In potem svizec zavije čokolado…

Toda Slovenija v Trstu že ima svojega »častnega konzula« v pisateljskih vrstah. Ime mu je Boris Pahor.

Pahor o Ruplu nima dobrega mnenja, zato bo zanimivo videti, kako se bosta oba konzula ob prvi priložnosti ujela. Ob dejstvu, da je Pahorjeva SLS (gospod se nesporno pusti voditi Žerjavu) del vladajoče koalicije, pa sploh.

temle video zapisu sredi Pariza je Ruplu dve leti nazaj očital polemike, češ on meni, da sem jaz nereflektirani nacionalist in me napada, očital pa mu je tudi, da nikoli ni bil antikomunist – da je Rupel izjemno dobro prosperiral pod komunizmom in da je njegov antikomunizem tako rekoč hud blef:

http://www.vimeo.com/18234101
  • Share/Bookmark

Ko vladajoča stranka ne želi razkriti premoženja svojih poslancev

7.04.2012 ob 09:01

Prej, ko so 2009 podatke samoiniciativno razkrili:

SDS je na svoji spletni strani objavil podatke o premoženju svojih poslank in poslancev, saj menijo, da bi tovrstni podatki morali biti javni. Kot namreč navajajo v stranki, so v mandatu Janeza Janše predsednik vlade in vsi ministri podpisali etični kodeks, ki je pomenil korak naprej k povečanju transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev ter njihovega premoženja, obžalujejo pa, da se zdajšnja vlada ni odločila za kaj podobnega.

V sporočilu za javnost so zapisali, da so “predsednik vlade in vsi ministri v mandatu Janeza Janše podpisali etični kodeks, ki je predstavljal novost v slovenskem političnem prostoru in je pomenil korak naprej k povečanju transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in njihovega premoženja“.

“Obžalujemo, da se za podpis takšnega kodeksa sedanja vlada ni odločila. Kot je znano, je poslanska skupina SDS 16. junija 2009 v zakonodajno proceduro že vložila predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, katerega cilj je zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih ravnanj in področju klientelizma,“ je še zapisano na spletni strani SDS.

Potem, ko podatkov več nočejo razkriti, oziroma pogojujejo razkritje:

V SDS so zapisali, da je“SDS kot edina stranka doslej že leta 2009 objavila celotno premoženjsko stanje svoje poslanske skupine na spletni strani SDS”. Ti podatki so še vedno dostopni, vendar niso posodobljeni. Nove podatke bodo objavili, “če bodo to storile tudi preostale poslanske skupine in preostali funkcionarji”.

  • Share/Bookmark

Udbomafijski uradni list, s kontekstom ali brez

7.04.2012 ob 09:00

O napadu na novinarja Mira Petka sem pred leti napisal knjigo – zaenkrat edino o tem. Njegovo usodo sem leta spremljal zavzeto v duhu solidarnosti z novinarjem, katerega fizičen obračun ali uboj je naročil koroški tajkun. Petek mi je bil za moje delo zelo hvaležen – vsaj v nekem obdobju in vsaj v uvodu v omenjeno knjigo. Potem so sledila leta, ko je Petek postal politik. Od njegove solidarnosti z novinarji je ostalo bore malo, sam pa sem se še dalje ukvarjal z mediji, njihovo avtonomijo, etičnimi standardi in političnim obvladovanjem. Opisoval sem stanja in dogajanja, s katerimi je njegova stranka prevzemala medije. Danes je Petek postal v.d. direktorja Direktorata za medije in bo krojil medijsko krajino. S kom bom torej solidaren, z njim ali novinarji? Odgovor je enostaven.

Šele danes sem bil opozorjen na kratek demanti na moj zapis, objavljen tudi na spletni strani ministrstva:

Pojasnilo v.d. direktorja Direktorata za medije Mira Petka

Na nekaterih spletnih medijih kroži blog dr. Borisa Vezjaka, ki je zapisan v obliki intervjuja z v.d. direktorjem Direktorata za medije Mirom Petkom. Gospod Petek opozarja, da gre za nespodobno manipulacijo, saj so odgovori povzeti in iztrgani iz konteksta iz različnih izjav in različnih virov zadnjih nekaj let, avtor bloga dr. Boris Vezjak pa je iztrganim izjavam ali razpravam dodal svoja vprašanja.

Moje pojasnilo je odveč. Seveda je bil intervju izmišljen točno na način, kot je to iz njega takoj razvidno. Nastal je kot reakcija na prebiranje domačijskega neproblemskega paberkovanja s Petkom v Delovih Ozadjih – na isti dan. Vendar kontekst na noben način pri nobenem vprašanju ni bil spremenjen, prej nasprotno, zato zavračam oceno, da gre za manipulacijo in dekontekstualizacijo. Intervju je premišljeno narejen tako, da usmerja in problematizira same odgovore. Za tiste, ki mislijo, da se karkoli spremeni s tem, ko odštejemo moja vprašanja, dodajam spodaj le Petkove ocene (odgovore) o posameznih slovenskih medijih (Mladina, Dnevnik, Večer, Delo) – njihov izbor na bogatem meniju. In znova ponavljam že objavljeni post scriptum. Če je kdo pomislil, da bodo novinarski cehi protestirali, da bo to storila stroka ali da so besede direktorja direktorata za medije v tem intervjuju izmišljene, se v vsem tem krepko moti. Čisto vse njegove besede do zadnje so resnične in javno zapisane ali izrečene, hkrati pa je točna njihova referenca, se pravi referirajo točno na kontekst (medij), ki je omenjen! Dobrodošli v somrak medijske avtonomije 2.0. Mimogrede, še vedno je na avtorju, da jih pojasni, če smo ga narobe razumeli, ali zanika, da ni rekel tega, za kar smo evidentirali, da je. Če prav razumem, je potrdil vsaj njihovo pristnost:

Miro Petek o Mladini:

Zaupanje v Mladino je zelo nizko. Razumljivo, lažnivcem ne verjamemo, tudi če kdaj govorijo resnico.

Miro Petek o vsebini Mladine:

No, po vsebini je Mladina na ravni brezplačnikov.

Miro Petek v komentarju o Dnevniku:

Že dolgo ne berem pritlikavih moralnih novinarskih pohabljencev.

Miro Petek v komentarju o Delu:

Uradni list tranzicijske levice berejo le še po službeni dolžnosti.

Miro Petek v komentarju o Delu:

Udbomafijski uradni list počasi ostaja brez relevantnih tem. Anuško Delić za urednico!

Miro Petek v komentarju o cenzuri na Večeru:

Cenzura seveda je problem. Odkar obstaja novinarstvo, obstaja tudi vprašanje cenzure in samocenzure. O cenzuri je seveda treba govoriti in jo obsoditi, ampak cenzuro moramo ločiti od tistih tekstov, ki so po uredniški presoji tako zanič, da jih ni mogoče objaviti. Avtorji, ki pišejo slabe tekste, ne morejo teh tekstov in sami sebe promovirati pod zastavo cenzure.

Miro Petek v komentarju na novinarsko peticijo:

Ta peticija je tipičen primer politizacije. Mnogo slovenskih novinarjev vidi svoje poslanstvo v tem, da hočejo delati politiko, jo ustvarjati, ne pa o politiki in politikih poročati in oboje komentirati. Če hočejo delati politiko, potem so temu namenjene volitve. Kolikor prej se bo slovenski novinar znebil relikta družbenopolitičnega delavca, tem boljše bo.

  • Share/Bookmark

Kangler odpove naročnino

7.04.2012 ob 08:59

O političnem pritisku skozi odpoved naročnine na Večer, ki jo izvaja mariborska občina, sem že izrekel mnenje. Omenil sem tudi, da ne razumem dejstva, da časopis niti z besedico ni zaščitil svoje avtonomije in tega dejstva ne le ni problematiziral, temveč ga v svojem časopisu ni niti omenil! Razumi to samocenzuro, kdor more.

Pač pa se je o dejanju občine razpisal upokojeni novinar Mirko Lorenci teden nazaj v prilogi Večera 7D. Mariborski župan mu je odgovoril z razlago, čemu odpoved in navrgel še, po čem Duplečanke od nekdaj so slovele:

7Dni, sreda, 4.4.2012, stran 6, 7DNI , avtor: Franc KANGLER, župan Mestne občine Maribor


Ko komandirajo noji (2)
7dni, 28. 3. 2012
Spoštovani gospod Mirko Lorenci! Na vaše razmišljanje z naslovom “Ko komandirajo noji” kot župan Mestne občine Maribor težko podam vljuden odgovor, a kljub temu bom, za razliko od vas, poskušal ohraniti dostojen način komunikacije.
Dovolite, da pojasnim odločitev, da Mestna občina Maribor prekine naročnino za tiskano izdajo časnika Večer. Po objavi članka na temo Farmadenta, v katerem je novinar Damijan Toplak napisal enostranski prispevek s hudimi obtožbami na podlagi izjav tedaj že odstavljenega direktorja gospoda Leopolda Donka, sem se odločil, da prekinemo naročnino. Novinar je namreč v članku zapisal hude obtožbe zoper mene, kljub temu, da je nekaj dni pred tem dobil moj odgovor, v katerem sem zanikal očitano vmešavanje v poslovne odločitve Farmadenta glede pogodbenega sodelovanja z gospodom Sašom Pečetom. Pri drugih obtožbah glede vmešavanja v odvetniške in računalniške storitve pa novinar niti ni poskušal pridobiti mojega odziva oz. komentarja, čeprav bi jih kot novinar moral. Kodeks novinarjev Slovenije namreč določa, da novinar mora preverjati točnost zbranih informacij, pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pa mora poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Tako so na naslovnici Večera znova bile objavljene nepreverjene in netočne informacije, ki so vsebovale hude obtožbe zoper moje dobro ime in posledično Mestno občino Maribor. Zaradi večkratnega neobjektivnega in enostranskega poročanja časnika Večer, sem se odločil, da prekinemo naročnino, o čemer sem tudi osebno obvestil odgovornega urednika.
Vaše “šale” o tem, da z odpovedjo naročnine sistematično spodkopavam eno redkih še vedno kar uspešnih gospodarskih organizacij v Mariboru, pa ocenjujem kot zatiskanje oči. Zaradi upadanja strokovnosti in objektivnosti nekaterih novinarjev Večera bi se namreč moralo zamisliti vodstvo organizacije, saj številne odpovedi naročnine Večera, po mojih informacijah, niso samo posledica kriznih časov, temveč upada kakovosti. Tako bi vašo primerjavo mene z nojem, ki potiska glavo v pesek, in je mimo grede zelo žaljiva, lahko uporabili zrcalno.
Ne samo to, celo v meni vidite človeka, ki naj bi zaradi odpovedi enega časopisa bil kriv za ‘slabo’ vzdušje na Večeru. Ali imate novinarji Večera res tako kratek spomin? Ali niste novinarji v preteklosti že bili lastniki časopisne hiše Večer? Če je Večer tako dobra medijska hiša, zakaj ste potem prodali svoje deleže? Očitno imate dvojne ali trojne kriterije.
Kljub vsemu, spoštovani novinar, sem zadovoljen z vašim pisanjem in vašim delom. V Florijanu ali v komentarjih lahko večkrat zasledimo šikaniranje ljudi, ki prihajajo iz Občine Duplek. Veseli me, da ste si tudi vi svojo življenjsko sopotnico našli prav v tej občini in verjetno znate oceniti, kakšni ljudje tam živijo.

Z vsem spoštovanjem
Franc KANGLER, župan Mestne občine Maribor

  • Share/Bookmark

Časopis Večer temeljito obračunal še z ORF

4.04.2012 ob 11:20

Mariborski dnevnik Večer ni zadovoljen z zapisi o Mariboru in EPK na tujem. Preveč boleči so. Najprej so obračunali s Frankfurter Allgemeine Zeitung, skupaj s Kanglerjem vred. Njihov obračun sem že nekajkrat komentiral. Takrat je novinarka stokala za čudovitimi časi davnega leta 1721 in zapisala nekaj tehtnih argumentov v prid lepoti štajerske kulturne prestolnice:

Kje so časi, ko so Nemci pisali o »čednem mestu na Spodnjem Štajerskem«, recimo potujoči vedutist Friedrich Bernhard Werner daljnega 1721. Ali Rudolf G. Puff, zgodovinar, avtor prve celovite in izvirne monografije o Mariboru, ki je 1846. zapisal: » … da je Maribor eden izmed najlepših biserov na našem vojvodskem klobuku, biser, ki zasluži, da se očem sodobnikov in zanamcev nazorno odstre tudi skrita stran ogrinjala preteklosti.«

Danes se je nedavna novinarska Glazerjeva občinska nagrajenka na kulturnih straneh spravila še na nesramen prispevek ORF, ker je premalo poudaril čedni toti biser na vojvodskem klobuku. V zapisu pod naslovom »Vrtičkarsko-reperska prestolnica« očita avstrijski nacionalni televiziji celo vrsto spodrsljajev, tendencioznost, enostranskost, štosiranje, zanemarjanje lepih pročelij in stavb, pravih umetnikov in programov, prirejanje zgodovine, prikazovanje dekontekstualiziranih nemških momentov mariborske zgodovine, nepotrebno slikanje vrtičkarske in reperske kulture, za nameček pa politično insinuira, da si takšnih lapsusov ORF verjetno v Guimaraesu ne bo privoščil, ker tam ni Nemcev (sic!) in ponudi še ustrezno rešitev za težave – glejte raje izdelek na Deutsche Welle, oni to počnejo bolje.

Predlagati bi veljalo dvoje: še eno specialno nagrado za novinarko in posebno opozorilo za tuje medije na vhodu v Maribor: PAZITE, DA O MARIBORU POROČATE LEPO IN VZGOJENO, SICER VAS BODO VEČEROVI NOVINARJI VZELI V KREMPLJE IN BOSTE VIDELI VRAGA! Na, lahko bi objavili skrajšan zapis: DOBRODOŠLI V (MEDIJSKO) REALNO MARIBORA!

  • Share/Bookmark

Miško Kranjec, novi zavetnik novinarjev

3.04.2012 ob 13:10

»Strici so mi povedali« bi bil lahko licenciran naslov popularnih domačih medijskih in političnih postopkov, odkar sta se začela medijska in politična paranoja prepletati v neprebavljivi mainstreamovski diskurz z nedokazanim predpostavljanjem, insinuacijami in namigi o tako imenovanih »stricih iz ozadja«. Bilo kuda, strici svuda. Tete so, vsaj na trenutke, diskriminirane.

Oba včerajšnja osrednja konkurenčna TV dnevnika sta ravnala po licenci Miška Kranjca v prispevku o srečanju Zorana Jankovića z drugimi levimi ali levosredinskimi strankami. Če so dopoldne Janševi medijski sateliti še namigovali na to, da je pobudo za srečanje spisala Golobičeva filozofska roka, je paranoja zvečer odkrivala stričke (dobro, ni čisto jasno, ali teoretiki zarot med odzadne sive like – prosto po Pezdirju – prištevajo tudi mladostnega eks-predsednika Zaresa). Pa poglejmo.

Tomaž Bratož postavi diagnozo: strici iz ozadja

Včerajšnji osrednji dnevnik RTVS je brezsramno iniciiral zaroto s tem, ko je Bratož najprej opozoril, da gre za »veliko idejo o nekakšni levosredinski koaliciji«, sestavljeni iz parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, potem pa povedal:

Se pa bodo v maju zbrali na nekakšni skupščini, kar pa že spominja na domnevne poskuse tako imenovanih stricev iz ozadja, ki naj bi še enkrat sestavljali razsuto levico.

Bratož je torej kot motiv za sestankovanje ponudil diagnozo – in to svojo lastno, subjektivno in brez sklicevanja na vire. Pač profesionalni zdrs. Čeprav je strice iz ozadja povezal z majsko skupščino (karkoli že to pomeni), je povsem evidentno, da je na ta način kontekstualiziral tudi včerajšnje srečanje. Skratka, Miško Kranjec ga je prepričal.

Suzana Perman postavi diagnozo: strici iz ozadja

Osrednji dnevnik POP TV včeraj s Suzano Perman je istočasno razvil skoraj identično razlago:

Po naših informacijah pa tudi zato, ker naj bi določene niti, da se ustanovi takšna velika leva stranka, vlekli tudi določeni strici iz ozadja.

In temu sledi izjava Janka Vebra o edini resni levici, Socialnih demokratih. Novinarka je, za razliko od Bratoža, diagnozo o stricih iz ozadja uspela pripisati svojim virom (»po naših informacijah«), a jo hkrati navedla tudi kot razlog, zakaj SD ni želela priti na sestanek. S tem se je, mimogrede in če to drži, SD vpisala na politični zemljevid akterjev na levici, ki operirajo s paranoidnim novorekom po licenci Miška Kranjca. Na kakšen način lahko novinarka hkrati smiselno trdi, da so njeni viri objektivni, če so ti isti viri očitno subjektivni in vpleteni, je za marsikoga verjetno že metaetično vprašanje. In tudi če to notranjo nekonsistenco odštejemo, je trditev bizarna.

Paranoidni suspenz in še pred tem desni paranoidni žurnalizem je s tem dosegel svoj cilj: včerajšnji sestanek je delo sataniziranih stricev, kdorkoli že so, in ker so nevarni za zdravo politično življenje, je pobudo sestankovanja na levici treba ustrezno stigmatizirati.

P.S. Res me zanima, kateremu novinarju ali komentatorju bo uspelo povezati kar tri heterogene in medsebojno nekompatibilne  razloge, zakaj se Pahorjevi niso želeli udeležiti srečanja z Jankovićem: prvi razlog je bil, da je povabilo pošiljala po činu preveč nepomembna oseba, drugi je bil, da rabijo več časa za pripravo zaradi politične (!) vsebine, tretji pa, da so oni edina levica, medtem ko druge levice v Sloveniji ni.

  • Share/Bookmark

Mariborski svetniki bi obsojali medije

3.04.2012 ob 00:04

Maribor je mesto, v katerem politika vedno manj skriva svojo prepletenost z mediji. In obratno, novinarji s politiko. O tem sem spisal že nebroj opozoril. Zadnje je spodaj. Po tistem, ko je ljubljanski Dnevnik poročal o pobratenju med mestoma Harkov in Maribor ter podobnostih med županoma, so se nemudoma odzvali v ukrajinskem Harkovu, kjer so očitno tako rekoč naročeni na Dnevnik. Zapis je izšel v petek in še isti dan naj bi poslali pismo iz kabineta župana Harkova v Maribor. (Če je seja potekala dopoldne, so v Harkovu odreagirali že v zgodnjih jutranjih urah!) In potem sledi poziv, da mestni mariborski politiki obsodijo nesramen časopis, beremo v Večeru:

Mestni svet naj obsodi medije

Potem ko je župan Kangler nedavno obiskal Ukrajino in z županom drugega največjega mesta Ukrajine Harkov Genadijem Kernesom podpisal pismo o nameri za ustanovitev partnerstva med mestoma, so svetniki na seji partnerstvo tudi uradno formalizirali. “Žal imam grenek priokus. Eden od medijev je problematiziral to povezovanje, saj naj bi župan Harkova bil zaprt oziroma koruptiven. Zaradi tega smo že dobili pismo iz njegovega kabineta, da v Maribor ne bo prišel za dalj časa, ampak le na podpis. To, da je nekdo bil zaprt, ne more biti kriterij za presojanje njegovega dela, če želi dobro mestu,” je nad pisanjem medijev ponovno razočaran Kangler. Prepričan je, da je Harkov proevropsko usmerjeno mesto, tako tudi tamkajšnja politika. “To je velika priložnost predvsem za mariborsko univerzo. Sicer pa je to povezovanje bilo ideja mojega predhodnika, gospoda Borisa Soviča,” je še pojasnil Kangler. Razočaranju nad mediji se je pridružil tudi svetnik Županove liste Boštjan Viher: “Mestni svet naj obsodi takšno pisanje v medijih, naj pove, da si ne dovoli takšnega pisanja, ki ni proti županu enega ali drugega mesta, ampak proti razvoju Maribora!”

Dnevnik je torej zakuhal manjši škandal – župan Harkova je po branju Dnevnika postal užaljen, če naj verjamemo interpretaciji, zaradi česar bo kaznoval mesto Maribor in njegovega župana s tem, da na obisk ne bo prišel za dlje časa. Na novinarjih je, da to zgodbo raziščejo. Mimo nje pa je jasno, da je zgornji primer ne le šolska ilustracija pritiska na medij, temveč tudi poziva k političnemu pritisku na medij. Če se bodo mestni svetniki odzvali na poziv, ni znano.

Mimogrede, če je vodstvo Harkova očitno tako rekoč naročeno na Dnevnik, sem v enem izmed zapisov zasledil, da so se na mariborski občini pred tednom ali dvema odjavili od Večera. Še ena oblika političnega pritiska, ki je skoraj nihče ni zaznal, problematiziral ali celo o njej poročal (še najmanj Večer). Take mamo.

  • Share/Bookmark

Seksi Barbara Brezigar

3.04.2012 ob 00:03

Seksi BREZIGAR

Rubrika na www.vecer.com, ki dobesedno uprizarja rumeneči straw man etabliranih medijev – ni pomembno, zakaj je bila nastavljena nova državna sekretarka in s kakšno politično nalogo, pomembno je, da je seksi.

  • Share/Bookmark

Jančar in dolgi pasji rep

3.04.2012 ob 00:03

No, v današnjem Delovem odgovoru Svetini se je zgodilo, da je Drago Jančar znova ponovil natanko isto neresnico, na katero sem opozoril včeraj. Zapisal je:

»Ampak celotno besedilo Dekaloga podpiram in podpisujem, pa čeprav izjav, kot rečeno, že dolgo ne podpisujem več.«

Ja kaj je pa mislil Svetina, da bo pridobil njegov podpis? Namesto tega je sledil pričakovani diskurz o strpnosti do drugače mislečih. Včeraj sem dovolj bogato dokumentiral, v čem je ta neresnica in v čem imajo novinarji raje Jančarja kot resnico. Mimogrede, ko se sklicuje na spravljivost in dialog, me mika, da bi dodatno dokumentiral tudi to. In se še ponavljam, mesec ali dva nazaj:

Kdo je že zapisal tole?

Politik, ki je pred leti predlagal ukinitev Ministrstva za kulturo, danes govori o ogroženosti slovenske kulture. V političnem boju pride prav vsaka stvar, pa če jo pes na repu prinese.

Delo, sobota, 31.12.2005, kolumna Pomisleki. Ker ista oseba danes v Delu trdi, da ne podpisuje peticij – striček Google iz Murgel, pomagaj.

  • Share/Bookmark