Arhiv za Marec, 2016

Prostitutke in medijski zvodniki: kako so Janšev tvit soustvarili novinarji

27.03.2016 ob 09:47

Zdaj, ko so celo pri Svetu Evrope obsodili Janšev tvit na račun novinark RTV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Pašek Šetinc, kar so označili za najvišjo obliko pritiska na novinarje, ko so na nedopustnost žalitev opozorili celo Novinarji brez meja, je morda prišel čas za kratko rekapitulacijo motivov Janševih permanentnih verbalnih napadov na novinarje.

Janša tvit svet Evrope

Njegove pritiske na medije bi lahko v grobem razdelili na realne, konkretne intervencije vanje, dolgo bojevane vojne z njimi s pomočjo npr. državnih lastniškim deležev in nadzornih svetov, kakršnim smo bili priča predvsem v njegovem mandatu 2004 do 2008, ter na tiste druge, diskreditacijske, verbalne, propagandne.

Slednji se kažejo predvsem v oblikah uporabe diskreditacijskega jezika, norčevanjih, žalitvah, smešenjih in v zadnjem času tudi seksizmih. Česar Janša v svoji previdnosti ni uspel izreči v kamere, mu je največkrat uspelo v navidez varnem zavetju tviterja.

Vojna z mediji in novinarska voljnost

Konkretni pritiski in zavojevanja so dosegli svoj vrhunec upora v novinarski peticiji leta 2007, še danes eni največjih Janševih bolečin, ki je ne more pozabiti, pa tudi kontrareakcijo njemu v podporo v Steinbuchovi antipeticiji, ustanovitvi ZNP in nastanku brezplačnikov, ko se je Janša po delnem neuspehu odločil zamenjati strategije neposrednega osvajanja medijev in za eno leto prešel v gverilske taktike delovanja. Nikoli ni priznal, da so bili brezplačniki njegovo finančno in uredniško maslo.

Čeprav še danes zanika svoj neposreden vpliv ali poskus vpliva na medije, pa nikoli ni bilo pravega dvoma, da so bili v njegovem prvem polnem mandatu sprva lastniško in nadzorniško, nato pa uredniško in vsebinsko v večji meri njemu podrejeni naslednji: STA, RTV Slovenija, Delo, Večer, Primorske novice. Kasneje so se jim pridružili še nekateri.

Dolga leta sem kritiziral novinarsko nesenzibilnost in neobičajno solidarnost v odnosu do novega političnega škornja, ki so ga v posameznih kolektivih novinarji preprosto sprejeli kot novo neizbežno dejstvo, brez posebnega upiranja. Vsa čast izjemam, toda bile so preredke.

Kot dober zgled upora žal ne bi mogel izbrati nobenega: na STA so se v veliki meri podredili direktorici Alenki Paulin in odgovornemu uredniku Borutu Mešku, na RTV Slovenija je vladal triumvirat Možina (direktor TV Slovenija), Vasle (direktor Radia Slovenija) in Guzej (generalni direktor), družbo pa jim je delal Stane Granda kot predsednik programskega sveta. Primer Dela je sorazmerno dobro dokumentiran, rokave sta na misiji najbolj zavihala Danilo Slivnik in Peter Jančič.

Na Večeru sta se za predsednika vlade žrtvovala zakonca Milan Predan in Darka Zvonar Predan, pomočnikov ni manjkalo. Na Primorskih novicah so ob pomoči župana Borisa Popoviča delo ob drugih opravili Sergej Škrlj, Tino Mamić in Suzana Zornada Vrabec.

Vendar je bila bolj od navedenih problematična molčeča večina, vdana v usodo, sprijaznjena in indignirana v zelo omejenem obsegu. Dobro dokumentiran jenpr. primer uredništva Večera, ki je kolektivno javno zapisalo, da pri njih ni političnih pritiskov in cenzure, čeprav so se v pisarnah istočasno spotikali ob ti. bunkerje.

Predsednik vlade kot dežurni urednik

Kot je za New York Times nekoč povedala njegova državna sekretarka, ki je ob vezani trgovini nakupa Dela v zameno za Mercator stopila na stran Boška Šrota, je Janša dnevno pisaril urednikom slovenskim časopisov in zahteval spremembe naslovov in vsebin. Toda ko je zaradi izgube politične moči in delno vendarle pritiska novinarjev začel upadati njegov neposreden vpliv, je prišel leta 2008 še poraz na volitvah. Glede svojih  strasti v odnosu do njih je za nekaj let bil prisiljen staviti na svoje zveste medijske satelite in novinarske pribočnike, ki so mu še ostali in še ostajajo, dokler se leta 2015 ni odločil za naskok s projektom Nove 24, začel zbirati denar ter prepričevati delničarje v korist nove medijske hiše, ki bo »normalizirala« nenormalno medijsko stanje. Kot izkušeni politik se za nameček zaveda, da se politične bitke danes ne dobivajo brez konstrukcij medijske realnosti – te so odločilne.

Ves ta čas, vsa ta leta, pa je skupaj s svojimi političnimi privrženci nadaljeval s strankarsko diskreditacijo vseh medijev, urednikov in novinarjev, ki so mu slikali neljubo resničnost, za katero je presodil, da ni usklajena s podobo in stvarnostjo, v kateri je on nezmotljivi vladar.

Kalifati in džihad

Velik del intenzivnega diskreditacijskega diskurza je bil vezan na zapise na spletni strani SDS, kjer nikoli ni zmanjkalo stigmatizacij in žalitev, na nastope v parlamentu, različne intervjuje ali medijske pojavitve, nekaj časa tudi na anonimne zapise nekega Tomaža Majera. V njih je vedno znova odkrival zarote, njemu nenaklonjena komunajzarska trobila, »uradne liste tranzicijske levice«, novinarske politkomisarje in Goebbelsove podanike.

Ko je leta 2011 Janša prešel na tviter, je počasi začel odkrivati neslutene propagandne možnosti tega socialnega omrežja in jih s pridom uporabljati. Postajal je vedno bolj drzen, besede so postajala vse težje, novinarjem pa znova običajno ni bilo mar, napade nase so največkrat stoično prenašali brez ugovora. Že leta 2014 je npr. Janša na svojem tviter računu označil Delo za »uradno glasilo kalifata«. Ne, nič se ni zgodilo.

Janša tviter Delo kalifat kristjanofobija

Spomnim se, da sem prvi opozoril na nevzdržen sovražni govor, ki ga je z oznako »opankarski žurnalizem« Janša sprva usmeril v novinarko Gordano Stojiljković, potem pa še v druge. Še pred tem sem dolga leta svaril pred posledicami diskurza »ad hominem« v domačem političnem govoru in ga konkretno ilustriral. Sledili so napadi ne Erika Valenčiča kot »potencialnega terorista«. V nekaj zapisih sem analiziral Janševe večletne pritiske na novinarje skozi podeljevanje »piškotkov« – in ni se težko prepričati, da se nanje nihče ni odzval vse do danes.

Težava je morda celo v tem, da teh razbohotenih diskreditacij v njihovi bogati paleti variacij, vse od žalitev, kompromitacij, posmehovanja in šovinizma, niti ne znamo misliti. Šele kasneje nastopi težava z reakcijskim pogumom in posledično bojaznijo upora. Verjetno se nekateri novinarji celo tolažijo z povsem napačno taktiko, češ treba ga je ignorirati. Prepričan sem, da ta nikamor ne vodi.

Novinarski soustvarjalci

Ko se danes morda kdo čudi, zakaj se je Janši nenadoma »poslabšalo« in je postal izjemno žaljiv, zakaj je začel licitirati medijske prostitutke in jim kot kakšen zvodnik predpisovati cene, potem tak ne res ne pozna okoliščin. Ne, ni se poslabšalo, neodzivnost je dobesedno tlakovala pot radikalizaciji njegovih diskreditacij, dajala mu je krila. Za sabo ima prakso stoterih podobnih tvitov, spregledanih in netematiziranih. In tudi te dni, po vseh reakcijah nase, z nezmanjšano ihto nadaljuje s svojim napadi ravno zato, ker se mu ne zgodi hudega. Ker ga mediji ne znajo ali nočejo kaznovati.

Zato je Janševe mačistične in šovinistične tvite treba razumeti. Kot logično nadaljevanje in stopnjevanje nesankcioniranega in neustavljanega govora, kot spregled in prijazno dopuščanje političnega propagandizma, usmerjenega v medije in konkretne novinarje, za katerega se nihče nikoli ni zares zmenil.

Janša je konsistenten, novinarji v svoji obrambi niso. Zato ni pretirano reči, da so njegovo radikalnost, ki jo razbiramo iz mačističnih tvitov, omogočili in soustvarili novinarji sami. Vendarle pa je treba priznati, da so se to pot, s tvitom o RTV prostitutkah, mediji pretežno le zganili na način, ki je dostojen, dovolj intenziven in ustrezno izčrpen. Upajmo, da je to znamenje prekinitve s poprejšnjo kilavo prakso.

***

Kratek vodič po nekaterih zapisih o Janševih diskreditacijah medijev na tej strani:

Novinarski opankarji

Novinarski piškotki

Novinarski teroristi

Novinarski kalifat

Novinarski Goebbelsi

Novinarska diskreditacija

Novinarski cinizem

  • Share/Bookmark

Kako ne obsoditi Janšev tvit: od RTV prostitutk k materinskemu dnevu

24.03.2016 ob 10:43

Se je v včerajšnjih Odmevih zgodil manjši incident v razpravi o Janševem zmerjaškem zapisu, kjer so gostili Dejana Verčiča in Mitjo Štularja?

Interni viri poročajo o pravcati vojni in notranjih pritiskih na urednike in vodstvo, da bi se v javnem zavodu sploh odločno zganili in na TV Slovenija vendarle vsaj poročali, zato je treba včerajšnji prispevek razumeti predvsem kot velik uspeh tistih, ki so tematizacijo zahtevali – kajti vodilni so pred to možnostjo bežali.

Odmevi tvit Štular Verčič

Seveda nas je zanimalo, kako bodo Janševi podaniki priskočili na pomoč svojemu šefu v godlji, imenovani neposrečen mačističen tvit.

V socioloških analizah strokovnjaki že leta ugotavljalo refleks, ki ga številni seksisti gojijo v sodobni kulturi posilstva, kot temu pravijo v feminističnih teoriji. V njej je spolno nasilje normalizirano in perpetuirano skozi jezik mizoginije. Obrambni refleks v prid posilstva je, če ga osvobodimo nekaj tančic, vselej preprost: »Saj je vendar hotela!« Saj je hotela seks.

Kaj se je dogajalo v Odmevih

V domači nekulturi političnih mojstrov diskreditacije se nam dogaja nekaj podobnega. V včerajšnjih Odmevih je predsednik Programskega sveta RTV nakazal, da te funkcije ne opravlja po naključju – tam je stal, da obrani lik in delo svojega varovanca in njegove besedne eskapade o dveh odsluženih prostitutkah iz iste javne hiše, Eugeniji Carl in Mojci Pašek Šetinc.

Ko je Štular pred voditeljico Tanjo Gobec prvič odprl usta, je prepoznavno imel v mislih zgoraj opisano strategijo: na prvem mestu ne bomo obsodili dejanja šefa SDS, ne bomo branili lastnih novinark v lastni hiši, ožigosanih za prostitutke, temveč jih bomo problematizirali. V smislu: Saj so vendar hotele. Saj so vendar želele, da jih nekdo označi za prostitutke. Podobno kot si je gotovo Jelena Aščić želela, da jo imamo za »kuzlo lažnivo«.

Štular zato ni presenetil, kot je hitel že v prvem stavku apelirati na »celotno konstelacijo te zgodbe«, ki da je nekoliko širša. Razpravo je želel že v prvem stavku preusmeriti v domnevno neprofesionalni prispevek novinarke Eugenije Carl, ki da je razjezil gospoda Janšo, kasneje je celo problematiziral še nek drug njen prispevek. Pričakovano celo s strani voditeljice, ki je nastopila izjemno pogumno: ob začetnem švrku, usmerjenem v reakcijsko medlost vodstva javnega servisa, je hitela Štularja ustavljati takoj, ko je zaznala njegovo izmikanje.

Nanizala je cel niz medklicev (»Lahko komentirate tvit, bomo potem prišli k vzrokom?«, »Oprostite, ker niste odgovorili na vprašanje«, »Najprej oceno tvita?«, »Torej tvita ne boste ocenili?«) in vztrajno minirala Štularjevo strategijo, kako večino minutaže pokuriti za preusmeritev teme.

Pomembna je bila, evidentno, predvsem viktimizacija žrtve, kazanje s prstom na novinarske prostitutke, ki domnevno slabo opravljajo svojo profesijo. In seveda je računal, da bo čisto na koncu, tako kot predsednik Pahor pred časom v zapisu o sovražnem govoru, moral nekako navesti tudi, da je Janševa izjava »neprimerna«. Minimizirano, kot čisto neobvezen in manjši dodatek, predvsem pa z zamikom in šele na drugem mestu.

Gobčeva je lahko svoje drezanje utemeljila tudi z nedavnim Janševim tvitom, kjer je novopečeni ekspert za medijsko prostitucijo prst usmeril prav v istega Štularja in ga označil za figov list – za nekoga, ki v »javni hiši«, kot ji pravi, ne poskrbi za red in disciplino, za spoštovanje strogih profesionalnih standardov, ki jih kršijo prostitutke. In res, Štular je hitel v Odmevih dokazati, da je slišal opozorilo in se varovancu z zamudo tako rekoč poskušal oddolžiti.

Janša prostitucija tvit Štular

Njegov trik preusmeritve pozornosti skozi perverzno viktimizacijo žrtev ni bil edina tragična reakcija na nesprejemljivo Janševo dejanje. Od vodstva RTV bi morali pričakovati ne samo takšno ali drugačno obsodbo, terjati bi moralo tudi opravičilo. Ali celo napovedati, da Janše ne bo vabilo v svoje programe tako dolgo, dokler se ta ne bo opravičil. Seveda, enako bi moralo dosledno ravnati pri vseh politikih.

Napaka je očitno bila že, ob dovolj verjetnem pričakovanju, kako bo Štular reagiral, da se je takšno osebo v Odmeve sploh povabilo. Nič hudega, če je predsednik programskega sveta, toliko slabše zanj.

Bledičnost izjave vodstva RTV Slovenija

Med najbolj bizarne reakcije smo žal primorani prišteti stališče vodstva RTV. Spet smo lahko videli na delu nenavaden in vztrajen Angst pred Janšo. Njihova reakcija je zvenela popolnoma pahorjansko, v krčevitem strahu pred zamero, hkrati je bila tudi izsiljena, najbrž že s strani zaposlenih. Šla je tako daleč, da je Janšo anonimizirala, stališče pa posplošila na raven nekega univerzalističnega zavzemanja za več strpnosti in kulture v komuniciranju:

»V zadnjem času smo na družabnih omrežjih priča porastu sovražnega govora in nedopustnih pritiskov na novinarje RTV Slovenija, ki opravljajo svoje delo skladno z visokimi profesionalnimi standardi in družbeno odgovorno. Na RTV Slovenija pozivamo vse déležnike, še posebej pa javne osebnosti, ki imajo v družbi posebno vlogo, k strpni in argumentirani komunikaciji, sovražni govor in nedopustne pritiske pa ostro obsojamo.«

Bolj od tega, da pisci odziva čisto konkretno ne omenjajo ne Janše in celo ne lastnih novinark, raje jih preprosto zatajijo, je boleče dejstvo, da smo ga nekateri, v prav takšni formi, lahko napovedali. Vodstvo RTV v svoji politični previdnosti in naklonjenosti pač ne more več presenetiti. Če v pedagoške namene za kanček pretiravam, potem bi dejal, da je podano stališče podobno reakciji kakšnega amaterskega društva za pravice žensk, ki bi konkretno posilstvo v nekem kraju pospremilo z ugotovitvijo, da je potrebno v komuniciranje med moškimi in ženskami vnesti več strpnosti, sicer pa, kakopak in čisto mimogrede, takšno dejanje obsoja.Temu se pač reče mimikrija obsodbe – kako nekaj obsoditi, da ne bo bolelo tistega, ki ga obsojate. Ker se mu pač ne želite zameriti.

Srečen materinski dan!

Lep zgled istega je prišel tudi s politične strani. Novopečena sopotnica gospoda Janše, ki bi po nekaj letih ohlajenih odnosov z njim zdaj rada skupaj s SDS in SLS gradila novi Demos 2.0, je Ljudmila Novak. Če beremo STA, je uspela priti celo do materinskega dneva:

Predsednica NSi Ljudmila Novak je glede tega tvita po posplošeni naznanitvi, da so »ženske pogosto izpostavljene neprimernim komentarjem« prešla k bolj partikularni ugotovitvi, po kateri so tiste, ki nastopajo v javnosti, veliko bolj izpostavljene kot moški in zato tudi večkrat deležne neprimernih komentarjev ali opazk.

Ob tej priložnosti je Novakova vsem ženskam zaželela, naj bodo ponosne, vsem materam pa čestitala ob skorajšnjem materinskem dnevu. “Želim, da se ženske kljub takšnim komentarjem ne bi umikale iz javnega in iz političnega življenja,” je dejala.

Vnovično izmikanje in preusmeritev pozornosti – v argumentacijskem smislumenjava teme in red herring – sta navrgla celo predčasno čestitko vsem materam in globinsko ugotovitev, da so ženske bolj izpostavljene v javnem diskurzu od moških, celo priporočilo, da naj bodo ponosne na svoj spol. Človek ne more verjeti, da so mediji, uspeli odziv predsednice NSi zapakirati v »ostro obsodbo« in Novakovo obravnavati skupaj z drugimi. V njenem statementu pač ni niti trohice obsodbe.

Čeprav je tokrat odzivnost, vzeto generalno, bila ustrezna dogodku: od večjih medijev v dveh in pol dnevih skupaj o tem ni pisal le Večer, med drugimi bi težko iskali takšnega, ki bi temo prezrl. Odzval se je aktiv novinarjev RTV Slovenija, odzvalo se je Društvo novinarjev Slovenije, uredništvo Televizije Koper – Capodistria je poskušalo v ostrini popraviti pričakovano praznino v izjavi vodstva. Vsi so dovolj eksplicitno opozorili na vse nevarne elemente takšnega tvita: pritisk na novinarje, možno samocenzuro, diskreditacijski in seksističen diskurz.

Jack Nakladač

Neizmerno presenečenje je sledilo v reakciji desnega in Janši naklonjenega Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), ki je osupnila celo predsednika SDS, zato se je z žalitvijo moral odzvati celo nanj. V ZNP so namreč tvit nesporno obsodili in s tem s kakšno svojo izjavo prvič v svoji zgodovini kritizirali Janšo, v drugem koraku pa napadli novinarko.

Janša tvit prostitucija ZNP

A ni zaleglo,  Janša je v svoji tviteraški aktivnosti, reakciji na reakcijo drugih, podivjal z novimi in novimi opletanji proti novinarjem, kot da bi želel pokazati, da ne bo popustil in se še manj opravičil. Medijske prostitucije je med drugimi obtožil še POP TV, vmes pa je v enih izmed replik namignil, kaj utegne biti njegova prihodnja obrambna taktika: vse skupaj je bila le provokacija.

Če sem lahko metaforičen v pedagoške namene: prvak SDS nastopa kot kakšen verbalni tviter Jack Nakladač Razparač, ki išče vedno nove žrtve med prostitutkami in je ob vsaki še bolj samozavesten, ker ga policija ni ujela. Ob tem se nam smeje v brk in vsem po vrsti odkrito signalizira, da obsodbe niso bile uspešne.

In kot smo lahko v prispevku v Odmevih slišali, je poslanec Grims v svojem komentarju dodal, da je bil njegov nadrejeni še blag in prijazen. Res lahko pričakujemo, da bodo novinarji opravili svojo dolžnost in ga pobarali, kakšna je videti prava ostrina po njegovem.

Janša POP TV tvit prostitucija

Janša tvit prostitucija razžalitve

  • Share/Bookmark

»Novinarske prostitutke« so plod medijske servilnosti

24.03.2016 ob 10:42

Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc sta novinarski prostitutki. Sta Milanovi zvodnici. Njuna cena je 30 in 35 evrov.

V tem duhu se je na tviterju oglasil Janez Janša in znova pokazal, koliko je vreden in kam je usmerjen domači in hkrati domačijski diskreditacijski diskurz proti novinarjem.

Janša Carl prostitutka

Med drugimi mu je prikimala Lucija Ušaj, predsednica njemu blizke Iniciative za svobodo govora, in ocenila, da so to zmerne in konkurečne cene. Ja, to je tista gospa, ki je prav tako nedavno v programu Radia Slovenija na glas preštevala, kdo vse so neintegrirani migranti, zaposleni na RTV Slovenija: Jelena Aščić, Marko Radmilovič, Seku Conde…

Ne gre za sovražni govor, o katerem se doma pogovarjamo na način, da ga niti nočemo konsenzualno definirati, ker bi njegovim uporabnikom kajpak ne ustrezalo, mi pa jih ne znamo ne ustaviti in še manj kaznovati. Ali povedano natančneje: po tem ne kažemo nobene prave volje.

Lucija Ušaj prostitutke cene tvit

Ne, Janša uporablja klasičen žalilni in diskreditacijski govor, podložen s primitivnim seksizmom, ki ga lahko kazensko preganjata le omenjeni na zasebno pobudo. Pa vendar ob njem ne smemo in ne moremo molčati. Nasprotno, morali bi se mu enkrat končno z vso vehemenco zoperstaviti. Sploh zato, ker je tak diskurz postal mainstream nemajhnega dela slovenskega novinarstva – z diskreditacijami in obravnavo ad hominem se obračunava s političnimi nasprotniki, z njimi se jih poskuša utišati, in velikokrat pravzaprav del novinarjev veselo pljuva po drugem delu.

Tole je le minimum: ker gre za novinarki javnega zavoda, bi pričakovali odločno reakcijo in obrambo vodstva te hiše. Ko so se pred meseci oglasili v podporo Jeleni Aščić, med drugim označeno za »kuzlo lažnivo«, so to storili zelo sramežljivo, prispevek so celo umaknili in ga predvajali devet dni kasneje, toda povsem predrugačen: iz njega so izpustili problem diskreditiranja novinarjev, temo so posplošili na občo formo splošne razprave o sovražnem govoru. Ki, kot rečeno, s prvo ni povezana. Čeprav je bil primer z Jelenko Aščić prva motivacija za prispevek, na koncu politični napadi na novinarje in obračuni z njimi niso bil niti omenjeni. O tem sem obširno pisal, tudi o težavah z objavo popravka stranke SDS.

Ko je pred dnevi Janša komentiral novinarja Radia Slovenija Tomažu Celestini, je bil le za kanček manj žaljiv, znova ga je uvrstil v zvrst »opankarskega žurnalizma«, v žalilno domislico, s katero je sprva opremil novinarko Gordano Stojiljković in morda celo mislil, da je pri tem duhovit.

Janša tvit novinar Celestina

Zgodba o novinarskih prostitutkah ni naključna, postala je del vsakodnevne Janševe produkcije sramotenj novinarjev. Svoje začetne poskuse je, kot rečeno, največkrat zapakiral v navidez zabavne sramotitvene sintagme, včasih pa se ne uspe zadržati in uporabi žargon klasične gostilniške kompromitacije.

Na tej strani sem že neštetokrat opozarjal, kako Janša ob vsaki priložnosti »malopridnim« novinarjem deli piškotke – in kaj takšna tviteraška zabava njemu točno pomeni. Povezave na svoje zapise navajam spodaj.

Pravzaprav o njegovih žalitvah in zmerjanju novinarjev vemo že čisto vse. Le zgodi se prav nič temeljitega: novinarska srenja, udeležena na tviterju, jih skoraj vedno nemo spremlja. Ne prihaja do nobene medijske blokade njegovega dela, redko prihaja do deklarativne obsodbe. In kar je najhuje, tudi sami novinarji takšen diskurz o sebi bolj ali manj dopuščajo. Ker ga, je na koncu prav njihova servilnost tista, ki daje peruti žalitvam na njihov rovaš, jih generira in omogoča. Ne servilnost vseh, seveda, temveč večine.

Pred leti je podobne primitivne žalitve o Eugeniji Carl, Petri Vidrih in Barbari Verdnik kot po tekočem traku proizvajal koprski župan. Boris Popovič jih je označeval za »psihiče«, »lezbijke«, »ljubice« posameznih političark, na koncu pa svojo užaljenost kronal s prijavo programskemu svetu. Napad je najboljša obramba.

Upam, da nas ne čaka podobna ironija tudi v zadnjem primeru: da bi namesto ostrega odziva, zahteve po opravičilu ali kakšnega še bolj konkretnega koraka s strani vodstva RTV Slovenija in programskega sveta bili deležni le prijave SDS zaradi domnevno nepoklicnega ravnanja novinark…

Več:

http://vezjak.com/2016/01/29/primer-ascic-kako-prispevke-na-tv-slovenija-mecejo-v-kos/

http://vezjak.com/2016/02/14/janseva-vojska-in-cerarjev-potop-od-cenzure-do-zaljivosti-in-nazaj/

http://vezjak.com/2016/01/30/kako-smo-popravili-jeleno-ascic/

http://vezjak.com/2016/02/01/tv-komedija-popravek-popravka/

http://vezjak.com/2016/02/19/neintegrirani-novinarski-migranti-in-cistokrvni-psi-cuvaji/

http://vezjak.com/2014/01/17/opankarski-zurnalizem-kaksen-priimek-mora-imeti-novinar/

http://vezjak.com/2014/11/20/kdo-so-piskotki/

http://vezjak.com/2015/12/25/rosvita-pesek-prejela-dva-piskotka/

http://vezjak.com/2013/03/10/sikajoci-politiki-med-novinarskimi-psihici/

Janša piškotki Pesek tvit

  • Share/Bookmark

Kako so pri Delu uspeli apel predsedniku vlade obtožiti populizma in politizacije

12.03.2016 ob 15:59

Časopis Delo je poskrbel za presenečenje okoli 2000 podpisnikov javnega apela predsedniku vlade Miru Cerarju in ministrici Maji Makovec Brenčič glede dogodkov v Kranju, saj jih je obtožil podpiranja populizma in politizacije. Žal je obtožba zaenkrat minila brez kakršne koli reakcije.

Kot prvopodpisani pod apel se zato čutim dolžnega komentirati zapisa novinarke Sonje Merljak, objavljena v Delu 8. marca 2016. Prispevka sta dva, članek in komentar,  ter nosita naslov »Vlada je vzpostavila okolje, v katerem je nestrpnost normalna« in »Všečne zahteve javnosti«.

Merljak Všečne zahteve javnosti 2

Z njima se je Delo nanj odzvalo dvanajsti dan (!) po pošiljanju naslovnikoma in medijem – prej ga v svoji tiskani izdaji ni niti omenilo. Zamik v reakciji in obenem Delova kritika apela dajeta slutiti, da je med obema morda neka vzročnoposledična povezava. V nadaljevanju bom na kratko osvežil zgodbo in poskušal pokazati, kakšne argumente uporabi novinarka v svoji negativni oceni; hkrati bom poskušal pokazati, da z njimi ni uspešna in da je posledična njena presoja močno deplasirana in končno tudi žaljiva.

Za kaj gre

25. februarja 2016 je bil predsedniku vlade in ministrici poslan poziv, v katerem je 2000 podpisnikov protestiralo zaradi nestrpne reakcije 24 kranjskih gimnazijskih profesorjev, usmerjene proti nastanitvi šestih begunskih otrok brez spremstva, starih med 10 in 14 let. Brezglavo iskanje lokacije in podleganje diktatu posameznih staršev smo podpisniki označili za protizakonito in protiustavno, umikanje predloga pa najslabši možen zgled državljanom.

Predlagali smo, da g. Cerar in ga. Makovec Brenčič obiščeta gimnazijo v Kranju in ustrezno ukrepata. Podpisi so bili zbrani spontano in v zelo kratkem času, v enem dnevu se jih je nabralo okoli 1200 in v naslednjih dnevih spontano še 800.

3. marca, torej točno po enem tednu, je bil apel poslal ponovno (tudi to pot v vednost medijem), saj se naslovnika nista na noben način odzvala, čeprav so med podpisanimi pomembna imena slovenskega družboslovja in humanistike. Besedilo, podpisniki in opis medijskih objav so dostopni na tej strani.

7. marca pa sem kot prvopodpisani prejel vprašanje omenjene novinarke, v katerem jo na kratko zanima, »kakšen odziv ste pričakovali/imeli v mislih?«, iz česar bi sledilo, da se čudi že v drugo izraženemu pričakovanju po odgovoru.

Naslednji dan, 8. marca, sta izšla omenjena članka, v katerih avtorica očita populizem in politizacijo, pri čemer oboje – med drugim  – poveže tudi z zahtevo po kaznovanju učiteljev, ki jo je, kot bom pojasnil, napačno zaznala v našem pismu. Poglejmo, kakšni so njeni argumenti.

Očitek politizacije

Merljakova označi za nedopustno, da bi kranjska zgodba postala izhodišče »za vstop politike in populizma v šolo ali celo za medsebojno obračunavanje.« Kot dodaja v svoji oceni, bi »njegove zametke (sc. populizma) lahko razbrali v razmišljanjih, da je za dogodek soodgovorna vlada, ki da ni obvestila vpletenih in ki pedagoških delavcev ni pripravila na sprejem begunskih otrok.« Kot so povedano podkrepili v podnaslovu priloženi fotografiji, bi morali pri tem paziti, da šola ne postane spolitizirana: »Šola naj bi bila prostor humanosti in solidarnosti, ne politike.«

Kam točno novinarka locira očitek o politizaciji, v čem jo vidi? Prepoznavno že v sami trditvi iz apela, da bi morala vlada pristopiti k reševanju problema z zavrnitvijo nastanitve otrok brez spremstva. Na podlagi tega razbira, da bi to pomenilo »vdor političnih ali populističnih pričakovanj v družbene podsisteme«, kar bo vodilo, po njenem, do nesprejemljivih in nedopustnih posledic. Merljakova nato dodaja:

»Ravnanje kranjskih pedagogov je za marsikoga nedopustno, a še bolj nedopustno bi bilo, če ga politiki, sindikalisti, strokovnjaki ali javnost ne bi izkoristili za širjenje in krepitev strpnosti, ampak za vstop politike in populizma v šolo ali celo za medsebojno obračunavanje.«

Nabor možnih grešnikov je torej razširjen in ob tem novinarka citira še predsednico Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour, ki meni, da »politika nima mesta v šolskem prostoru«.

Merljak Delo apel Vlada je vzpostavila okolje nestrpnost

O kakšnem vdoru politike govori, od kod ga je vzela? Kakšna je stehtana teža očitka o politizaciji? Takoj je treba povedati naravnost nekaj, kar je skoraj odveč: iz apela ni mogoče izpeljati takšne pretenzije. Dan pred objavo obeh prispevkov sem na vprašanje iste novinarke znova pojasnil njegov namen ali predlog. Zapisal sem ji, da bi morala vlada storiti vse, da ustavi »protiustavno ravnanje preprečevanja mladoletnim prosilcem za azil, da se nastanijo v dijaškem domu, s tem pa da jasno vedeti tam zaposlenim učiteljem in najširši pedagoški javnosti, da je takšno ravnanje neskladno s poklicnimi standardi in čutom za človeškost. Abstraktne kabinetne obsodbe niso ne zadostne ne učinkovite.« Pričakovanje je jasno definirano.

In tudi v apelu ni zatrjenega prav nič, kar bi lahko šteli za politizacijo: predsednik vlade in ministrica bi morala uporabiti svojo moralno in politično avtoriteto ter učiteljem povedati, da ravnajo v nasprotju s poklicnimi merili. Iz očitka o politizaciji bi sledilo, da se ministrica in premier na noben način ne bi smela odpraviti na kranjsko gimnazijo. V tem duhu lahko razumemo tudi poudarek v njenem članku, ki že v podnaslovu (»Ministričin odziv ne sme biti oster«) implicira, da je ministrstvo storilo prav vse, kar je lahko. Tej tezi v podporo je navedeno mnenje predsednika združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregorja Pečana, v katerem poziva k angažmaju šolske inšpekcije, ki pa je očitno nihče sploh ni angažiral:

»Če so zakoni kršeni, lahko ukrepa le šolska inšpekcija,« pojasnjuje in dodaja, da se ministrica na dogajanje v Kranju ne bi mogla odzvati ostreje, kot se je, saj je inšpekcija, ki edina lahko vstopa v šole in preverja morebitne kršitve zakonodaje, organ v sestavi ministrstva. Ostrejši odziv bi lahko razumeli kot pritisk na njihovo odločitev.

Kot bom pokazal kasneje, je novinarkina intenca ves čas potiskana v smer argumentacijskega strašila: podpisnikom želi podtakniti nekaj, česar nikoli niso trdili, da od predstavnikov vlade pričakujejo kazen in ostro ukrepanje zoper neposlušne učitelje. Na podlagi karikiranega pričakovanja lahko tudi g. Pečan organizira svoje pomisleke: kot da podpisniki menijo, da bo Cerar namesto inšpekcije izpeljal ugotavljanje kršitev zakonodaje in predlaga kazni.

Njegova sugestija po tem, da »ostrejši odziv« ni na mestu, je spet zgovorna po sebi v tem, da ne predlaga svoje rešitve. Ob tem nastane vtis, da se s stanjem moramo kar sprijazniti, saj nihče ne zahteva angažmaja inšpekcije, nihče ne zahteva česarkoli, zato lahko zmaga status quo: nestrpnost in izgon otrok brez spremstva.

Očitek populizma

Tudi vzporeden pripis populizma Merljakova sugerira že v podnaslovu članka (»Gre za politizacijo in vdor populizma v šolstvo?«), potem pa ga podrobneje ne pojasni. V sorodni maniri stori isto še v svojem komentarju, ki nosi naslov »Všečne zahteve javnosti« in evidentno meri s tem na apel, podžge pa ga še v podnaslovu: »Še bolj nedopustno bi bilo, če bi ravnanje učiteljev izkoristili za vstop politike ali populizma v šolo.«

Javni poziv STA

Novinarkina vrednostna ocena, kot rečeno, ni v ničemer utemeljena, da bi jo lahko lažje in bolje pretehtali. Zato je ni mogoče razložiti drugače kot na naslednji način: podpisniki apela izvajajo pritisk na slovensko vlado, ki pa je storila vse, kar je v njeni moči. Zahtevajo politizacijo ali s svojo zahtevo sami politizirajo: glede tega se ni opredelila.

Ker terjajo nekaj nemogočega (nastanitev otrok v kranjskem domu za dijake),  želijo biti všečni javnosti in ustvariti vtis, da so na strani ljudi in proti politični eliti. V tem primeru novinarka implicitno meni, da gre za všečni izbruh levega populizma, saj se desnica v Sloveniji in velik del množic ne postavlja za begunce, temveč proti njim. Zavzemanje za nastanitev mladoletnih otrok brez spremstva je torej dokaz takšne všečnosti – v tem primeru tistega dela slovenskih prebivalcev, ki do beguncev goji solidarnost.

Kako odgovoriti na tak očitek? V bolj tehničnem smislu se novinarka zateče k zagovoru večno »nepopularnega« mnenja stroke, ki ne sme slediti diktatu všečne večine; ob tem omenja dva primera. Prvega iz Zdenske vasi, kjer so strokovnjaki ugotovili, kot pravi, da bi namestitev otrok po družinski tragediji v bližini kraja bila njim v škodo, zaradi česar je »tudi v primeru otrok brez spremstva namestitev otrok v okolje, ki je do njih sovražno nastrojeno, verjetno njim prej v škodo kot v korist.«

V sicer dveh povsem neprimerljivih zgodbah želi zagovarjati stroko, ki bi, tako implicira, bila proti namestitvi beguncev v Kranju. Ob tem pa pozabi navesti njihova stališča – meni žal neznana. Nato navede že finsko prakso, tam otroke »najprej namestijo v posebne ustanove, kjer z njimi delajo osebe, ki imajo dovolj znanja in osebne širine, šele nato jih začnejo vključevati v lokalno okolje.«

Skratka, očitno je to predlog, ki bi mu morali po njenem mnenju slediti: namesto namestitve v Kranju ali kjerkoli drugje potrebujejo begunski otroci brez spremstva izolirano namestitev in predhodno socializacijsko obravnavo. Očitek o populizmu potemtakem govori o tem, da podpisniki apela nestrokovno napadajo slovensko vlado in želijo biti všečni množicam, ne da bi sledili zapovedim stroke, ki terja posebno namestitev. Pri tem pozabi omeniti, da se pod apel podpisuje ravno vrsta strokovnjakov – verjetno ne iz popolne nevednosti in brez razloga.

Sam sicer zaradi pomanjkljivih znanj ne želim in tudi ne morem merodajno presojati, koliko so vredni njeni predlogi. Vsekakor pa lahko trdim, glede na osnovno intenco poziva, ki je v obsodbi ksenofobnega in sovražnega odziva učiteljev, da je njena graja o populistični všečnosti močno deplasirana. Zato sploh ne čudi, da se novinarka v obeh prispevkih niti posebej ne trudi obsoditi ravnanja učiteljev – glede na to, da zavzame stališče ločene namestitve. Ali to pomeni potuho tamkajšnjim učiteljem, lahko vsak presodi sam.

Očitek o nedopustnosti kaznovanja

Tretji novinarkin očitek je povezan s prvima dvema: znotraj politizacije in populizma v apelu razbira tudi težnjo po kaznovanju 24 učiteljev. Zapiše, da ni treba nikogar kaznovati in »še manj, da je treba sistem spremeniti in kaznovanje omogočiti.«

Kot sem že nakazal, je osrednja strategija novinarkine kritične intence zgrajena na konstrukciji karikiranega strašila kot pogoste argumentacijske prevare: dokazovati želi škodljivost in nevarnost poziva, pri tem pa se upre na edino mesto v njem, kjer se poziva, da premier in ministrica »ustrezno ukrepata«. Ta sintagma je edina v besedilu, na katero se je oprla v svoji osrednji izpeljavi.

Že zgoraj sem pojasnil, da takšno napihovanje intence predstavlja obliko grdega zavajanja: nihče ni pozival h kakršni koli sankciji, saj ta niti ni možna in je ne predvideva noben predpis, zaradi česar je nihče ni imel v mislih in v sintagmi tudi ni implicirana.

Iz tega razloga je odveč njeno poudarjanje, da »nad zakonitostjo ravnanja v šolah bdijo inšpektorji« in retorično razglabljanje, ali »bi bilo prav, če bi zaradi kranjskega dogodka o (ne)etičnem ali (ne)zakonitem ravnanju šolnikov odločal še kdo?« Obenem v danem kontekstu navaja omenjenega g. Pečana in njegov poduk, da sme v tem primeru ukrepati le šolska inšpekcija (kot da si je za tem kdo prizadeval) in nato še go. Al-Mansour, češ da »pozivi k ukrepanju zoper učitelje niso na mestu«, zaradi česar »sankcioniranje zaposlenih ni primerno«.

Kranj skrb za varnost dijakov

Da bi smeli soočenje predsednika vlade in ministrice na šoli interpretirati kot nevaren politični pritisk, je demantirala že sama ministrica, ko je (spodaj) zapisala, da se na ministrstvu zavedajo pomembnosti in občutljivosti situacije, zato odprta vprašanja razrešujejo skupaj z ravnateljicami in ravnatelji šol, omenila pa je tudi, da se je v minulem tednu »o pomembnosti strpnosti pogovarjala tudi z ravnateljico Gimnazije Franceta Prešerna Kranj, gospo Mirjam Bizjak«. Kaj torej šteje za obliko politizacije, že pogovor, morda le obisk na šoli? Žal novinarka tega ne pojasni, po najmanj prvi (bizarni) razlagi pa je ministrica pravzaprav primer že politizirala. Ko opozarja na zakone (znova spodaj), bi spet lahko dejali, da bi lahko na to spomnila šolski inšpektorat, ki deluje v sestavi njenega resorja.

Novinarka Dela me dan pred objavo svojih člankov  ni spraševala o tem, kaj si predstavljam pod pojmom »kaznovanja«, zanimalo jo je zgolj, kakšen odziv predsednika vlade in ministrice pričakujem. Poslal sem ji odgovor, iz katerega je lahko zelo dobro razbrala, da prvopodpisani pod apel nimam v mislih nobenih oblik kaznovanja – kot je podtaknila podpisnikom -, temveč že citirani poziv k odločnejšemu nastopu vlade. Navzlic temu, da je vse to vedela, se je naslednji dan odločila v prispevku in nato še v komentarju podpisnike obremeniti s tezo o nedopustnem pozivu h kaznovanju, populizmu in politizaciji, čeprav s temi pomisleki v komunikaciji z mano ni postregla.

Kakšno rešitev podpira novinarka?

Na kratko povedano: ne vemo. Novinarke v ničemer ni zmotila neodzivnost vlade, zdi se ji, takšna kot je, celo ustrezna. V prispevku sicer korektno citira moje poudarke, tudi o tem, da je že neodzivnost odsev manka  politične in komunikacijske kulture, ki jo je predsednik SMC zagovarjal ob svojem vstopu v politiko, s tem pa osnovne omike in nespoštljivega odnosa do podpisanih državljank in državljanov. A ta del je manjša težava, ki je ne vznemiri.

V odsotnosti sleherne ponujene rešitve ali namiga, kaj bi bil pravilen pristop v primeru »kranjske zgodbe«, hote ali nehote podpira status quo: ničesar ne pove o ingerencah šolske inšpekcije, še manj kritizira vlado in celo ne odziva profesorjev, govori pa o posebni nastanitvi za begunske otroke.

Oba zapisa v Delu morda pojasnita, zakaj se časopis do tistega trenutka, torej celih 12 dni, ni odločil za to, da bi »obstoj« apela sploh omenil, četudi je prejel celo dva poziva. Ker je očitno presodil, da s takšnimi populističnimi idejami nima smisla vznemirjati javnosti…

Pomenljivo je tudi, da je novinarka uspela kar v obeh zapisih tega dne (članku in komentarju) opozoriti na dejstvo, da bodo podpisniki vendarle prejeli odgovor. Zapisala je: »Ministrica, ki se je tudi odzvala takoj po dogodku, je medtem sporočila, da bo avtorjem pisno odgovorila še ta teden« in v komentarju nato še »Ministrica je svoj pisni odziv avtorjem apela že napovedala, v vladnem uradu za komuniciranje menijo, da se je premier pravzaprav že odzval.« Učinkovalo je: prav na dan objave v Delu (8. marca), torej dvanajsti dan, je prispel odgovor ministrice, do tega trenutka, ko to pišem, pa premierjevega ni in ga očitno, glede na napoved, tudi ne bo.

Kaj lahko iz povedanega sklenemo?

Avtonomija šolstva se ne kaže v tem, da podlegamo kolektivni psihozi protibegunske retorike in se nato sklicujemo na prestrašene starše, ki da nasprotujejo beguncem, nato pa jim preprečujemo vstop v dijaški dom in verjetno tudi v šolo. Da je obsodba takega ravnanja označena za politizacijo, je sprevrženo – gre ravno za odziv na nem pristanek politike na izsiljevalski ksenofobni diskurz, ki doseže svoj cilj, se širi po šolah in končno zmago tistih, ki se v svoji anonimnosti nato skrijejo za svojo avtonomijo. Pozivi, da predstavniki vlade ne smejo biti preostri pri tem in da se ne smejo vpletati v dogajanje, tudi da ne smejo oditi v Kranj, res niso prepričljivi.

Ravno tako ne more šteti za populizem obsodba protibegunske nestrpnosti: bo za takšnega obveljal vsak, ki na nehumano zavračanje beguncev opozarja in ne tisti, ki ga, sklicujoč se na splošno mnenje in strahove, tudi izvaja? Opisana pozicija čez ravnanje vladajoče politike nima ali ne more imeti nobene pripombe, tudi ne čez kranjske profesorje. Aja, saj res: čisto abstraktno jih morda velja obsoditi.

Ko ob koncu dneva ugotovimo, kaj se s tem podpira, je to na kratek rok nesporno naslednje: begunski otroci so še naprej odveč in ne vemo, kaj bi z njimi, nestrpneži so še naprej nestrpni, učitelji še naprej anonimni in skriti za avtonomijo, vlada še naprej brezmočna, šolska inšpekcija še naprej brez dela, tisti, ki opozarjajo, pa bodo obveljali za politikantske populiste. Krasen novi svet!

Več:

http://vezjak.com/2016/03/04/skoraj-2000-razlogov-za-molk/

Odziv ministrice dr. Maje Makovec Brenčič (8. marec 2016):

Spoštovana gospa Matjašec, spoštovani gospod Vezjak, spoštovani vsi podpisniki javnega apela,

ob omenjenem  dogodku v kranjskem dijaškem domu in odzivu nekaterih profesoric in profesorjev Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju sem večkrat javno izpostavila, da je v teh časih pomembno biti strpen, še posebej, ko gre za otroke. Vsi otroci bi namreč morali imeti pravico do mirnega otroštva, do izobrazbe. Prav bi bilo, da skušamo to omogočiti tudi tistim, ki so se brez staršev znašli v Sloveniji. Multikulturnost postaja del našega vsakdana, zakaj ne bi v tem skušali iskati bogastvo in učenje različnosti. Obenem sem opozorila na zapisano v 2. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da mora sistem izobraževanja temeljiti na vzgajanju medsebojne strpnosti, razvijanju zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanja drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanju otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanju enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi. Pomembno je tudi poudariti, da se na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport  zavedamo pomembnosti in občutljivosti situacije, zato odprta vprašanja razrešujemo skupaj  z  ravnateljicami in ravnatelji šol, ki se s problematiko vključevanja migrantov v izobraževalni sistem že srečujejo.  Hkrati pa sodelujemo tudi z vsemi drugimi ravnateljicami in ravnatelji, ki želijo preveriti informacije, postaviti strokovna vprašanja, razrešiti odprte dileme.

V minulem tednu sem se o pomembnosti strpnosti pogovarjala tudi z ravnateljico Gimnazije Franceta Prešerna Kranj, gospo Mirjam Bizjak. V pogovoru sem poudarila, da smo vsi pedagoški delavci dolžni delovati v skladu z našim poslanstvom in uresničevati cilje sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, delovati v duhu strpnosti in za strpnost. V tej smeri je pomembno razvijati kulturo celotnega šolskega okolja, ki ga usmerja in sooblikuje tudi vodstvo  šole.

Naše ministrstvo bo še ta teden javnost seznanilo s konkretnimi aktivnostmi na področju vključevanja otrok in mladostnikov brez spremstva v izobraževalni sistem. Predstavili bomo obstoječe primere dobrih praks vključevanja otrok migrantov v slovenske šole ter objavili spletno informacijsko točko, ki bo namenjena ravnateljem, vzgojiteljem, učiteljem, staršem ter širši javnosti.

Lep pozdrav,

Maja

  • Share/Bookmark

Novinarski rasizem v Oni in skrb za narod

12.03.2016 ob 15:59

Intervju, ki bi ga pričakovali v kakšnem od mnogoterih Janševih antibegunskih medijev.

Tu je recimo Delova priloga »Ona«, kjer so si, tako kaže, pravično razdelili delo: v resnem časopisu opozarjajo na ksenofobijo, v prilogi pa z njo novinarji koketirajo. In nato vse povzamejo v svojih »Slovenskih novicah«:

Hanžek SN rasizem intervju

Katja Cah je postavljala vprašanja »sociologu, pesniku in poslancu Združene levice Matjažu Hanžku, nekoč predsedniku stranke TRS in varuhu človekovih pravic«, ki se mu, kako kratkovidno, »zdi strah pred milijoni priseljencev z Vzhoda, ki so že in še bodo prišli na evropska tla, povsem odveč.« Skratka, sumljiv tip.

Med drugim ga je izzvala s skrbjo za delovna mesta in nato prejela Hanžkov odrezav odgovor:

V Sloveniji je bilo lani po podatkih Statističnega urada RS uradno registriranih 112.726 brezposelnih oseb. Se vam ne zdi, da bi morali najprej poskrbeti za nova delovna mesta slovenskih državljanov in šele potem dajati socialno podporo tujcem?

Ponavljam odgovor na rasistično vprašanje: begunci niso krivi za brezposelne v Sloveniji! Zanimivo, da se nekateri spomnijo brezposelnih le takrat, ko jih uporabijo proti drugi prizadeti skupini, ki je še niže na lestvici do dostojnega življenja. Gre za klasično preusmerjanje sovraštva in iskanja grešnega kozla.

Novinarka implicira, da bodo »tujci« ogrozili ali da že ogrožajo delovna mesta slovenskih državljanov. Na to je, skratka, odkrito namigovala – resnici na ljubo v medijsko izrazito razširjenem stereotipu. Hanžek ima v svoji karakterizaciji vprašanja popolnoma prav – čeprav gre pri »rasističnem vprašanju« bolj za ksenofobno implikaturo kot kaj drugega. Zato je naslov prispevka, ki želi biti sicer zoprn do Hanžka, nekakšen avtogol in kar pravšen izbor.

Če si ogledamo celoten niz vseh vprašanj, je podoba še strašljivejša – celo bolj od strahu brez begunci, ki ga želi promovirati; prav vsa so vztrajno usmerjena v spodbujanje paranoje, strahu pred begunci in poskus stigmatizacije tistih, ki begunce destigmatizirajo. Poglejmo:

Na zadnjih protestih v Ljubljani so podporniki priseljevanja beguncev večinoma nosili jugoslovanske zastave, tudi s peterokrako zvezdo, aktualne slovenske zastave pa ne. Je to primerno?

Zakaj se nasprotnike žigosa z označbami nacist ali fašist – že zato, ker bi radi najprej zaščitili svoje ljudi, Slovence, ki jim že čez nekaj generacij grozi izumrtje, ter družino, ki je kot osnovna, za človeka najpomembnejša enota tako dovolj ogrožena že zaradi pohlepnega neoliberalizma?

V Sloveniji je bilo lani po podatkih Statističnega urada RS uradno registriranih 112.726 brezposelnih oseb. Se vam ne zdi, da bi morali najprej poskrbeti za nova delovna mesta slovenskih državljanov in šele potem dajati socialno podporo tujcem?

Pa če pogledamo širšo sliko – del Evrope je sprejel vlogo zaščitnika prebežnikov – ne glede na to, za koga gre – drugi del pa ne in opozarja, da gre v resnici predvsem za ekonomske migrante. Kje se bodo ta nesoglasja končala, morda v državljanski vojni?

Kako komentirate očitke, da mainstreamovski mediji in novinarji objavljajo večinoma zgodbe in posnetke, ki begunce prikazujejo le v lepi luči, medtem ko se nemalo pretresljivih dogodkov, grozovitih posilstev in umorov pogosteje prezre oziroma opravičuje z besedami, da je šlo bodisi za zadrogirane bodisi duševno motene posameznike?

Že dolgo nisem videl takšnega prototipa intervjuja, ki bi v vprašanjih z avtentično ihto grabil intervjuvanca in se vanj zaletaval z enovito, kompaktno in homogeno agendo protibegunstva.

Na koncu uredniki v naslovu izpostavijo svoje rasistično vprašanje in dajo tak naslov še na prvo stran One, kjer nas vabijo k branju… Ali so maloumni ali pa ponosni na svoj rasizem.

Dajmo se končno navaditi, da novinarski protibegunski diskurz, ki smo mu priča in se želi kamuflirati v »skrb za narod« in »uravnoteženo poročanje«, ni posebna domena desnih medijev.

Hanžek intervju rasizem ONa

Ona naslovnica

  • Share/Bookmark

Skoraj 2000 razlogov za molk

12.03.2016 ob 15:57

Kakšen politični in medijski učinek lahko proizvedete, če sredi hude, morda najhujše politične in medijske nestrpnosti zberete skoraj 2000 podpisov, med katerimi so res pomembna imena slovenskega družboslovja in humanistike, ter od predsednika vlade Mira Cerarja in resorne ministrice Maje Makovec Brenčič terjate pojasnilo, zakaj vlada RS pristaja na protiustavno in protizakonito ravnanje, s katerim se mladoletnim prosilcem za azil brez spremstva onemogoča nastanitev v kranjskem dijaškem domu v nasprotju z vsemi demokratičnimi in poklicnimi standardi v vzgoji in izobraževanju?

Ob tem izrečete še fakultativno pričakovanje, da se omenjena odpravita v Kranj in poskušata ustaviti plaz protibegunske psihoze, v neposrednem kontaktu obsodita ravnanje pedagogov, učiteljev na gimnaziji. Izjava in podpisniki so navedeni spodaj.

Tule je trenutno zelo kratko poročilo, kaj sledi, ko pismo pošljete omenjenima, predsedniku vlade in ministrici, hkrati pa tudi o tem preko obširnih medijskih list obvestite urednike in novinarje. Povedano velja nato za dva dogodka: s kolegico Darja Matjašec sva kot prvopodpisana apel poslala najprej 25. februarja 2016, ker s strani naslovnikov nisva prejela prav nobenega odziva, sva ga poslala znova po enem tednu, 3. marca 2016. Skratka: politika,v tem primeru vlada, vas ignorira. Kaj počnejo mediji?

Medijsko poročanje je bilo, če preštejem zgolj omembe obstoja apela, in to v novinarskih prispevkih za oba dogodka v seštevku, takšno: STA: 2, Delo: 0, Dnevnik: 0, Večer: 0, Mladina: 0,  POP TV: 0, RTV SLO: 0.

Če upoštevam novinarje, ki so mene ali kolegico kontaktirali v osmih dnevih, se številka ustavi pri 2: še pred pošiljanjem in realizacijo je klicala STA, po pošiljanju in objavi apela pa le novinarka POP TV, kar je v celoti vzeto končen rezultat neposrednega novinarskega zanimanja.

Izkupiček je nekoliko boljši, kot ga sugerirajo zgornje številke, in sicer v naslednjem smislu: apel sta objavila Večer in Dnevnik v svojih pismih bralcev (!), o njegovem obstoju je sporadično pisala stran 24ur.com, STA sta z omembo povzela tudi Svet24 in MMC. Marsikdo bo rekel, da je to že veliko. Morda, ampak če bi dodatno analiziral povzemanja, bi se razkrilo, da gre za redukcijo na dvostavčno sporočilo v stilu »Oseba A in oseba B sta zbrali 1000 podpisov in se naslovili na premierja«. Da bi kdo kaj vprašal podpisane ali jih vsaj omenil, to pač ne! Četudi so med njimi izjemni strokovnjaki.

Pomembno se je zavedati: ravno zato, ker mediji odpovejo, s tem generirajo politično aroganco in molk. Vladni piarovci presodijo, da zgodba ni medijsko zanimiva, zato na zahtevo državljanov niti kurtoazno nima smisla odgovarjati.

Rezime: ker se s spremljanjem slovenskih medijev intenzivno ukvarjam že vsaj 15 let, nisem bil nad ničemer posebej presenečen. V bistvu sem glede odzivnosti pričakoval še manj. Nisem pa prepričan, da bo to razumela širša javnost ali da bi vsi skupaj morali razumeti. Drži, številni podobni poskusi so na enakem in še na slabšem, vse tri kategorije novinarskih prvakov, medijski vratarjicenzorji inmali bogovi, takšni ali drugačni, pač vestno opravljajo svoje delo. Nič posebnega v odzivnosti, skratka. Pač pa lepa nova ilustracija tega, da s politiko v Sloveniji nič ne moremo tudi zato, ker imamo medije, kakršne smo si naredili.

Vsekakor naj bo v svarilo vsem, ki bi se v veliki naivnosti lotili česa podobnega, državljanske akcije buttom-up, a medijske situacije ne razumejo: polagam na srce, da nima prevelikega smisla. Politika bo molka izrazito vesela, slovenski novinarji pa bodo še naprej raje nabijali svoje dragocene misli o grdih in umazanih oblastnikih, če se z njimi ne strinjajo ali obratno svoje hvalili, če se, ter neustavljivem razraščanju nestrpnosti, ki ga lahko menda le nemo in nemočno opazujemo. Kaj konkretnega kdo terja od politikov, o tem pa raje ne.

Javni poziv STA

Javni apel predsedniku vlade Miru Cerarju in ministrici Maji Makovec Brenčič glede dogodkov v Kranju

Spoštovani predsednik vlade Miro Cerar, spoštovana gospa ministrica Maja Makovec Brenčič! Človeka nevredno odzivanje v Kranju ob nastanitvi mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih je šokiralo javnost. Ob morda še razumljivi, čeprav povsem neupravičeni kolektivni psihozi strahu zaradi morebitne nastanitve manjšega števila beguncev, ki so še otroci, pa je popolnoma nedopustno ravnanje 24 profesorjev Gimnazije Franceta Prešerna, ki so ostro nastopili proti njim. Pomagala niso niti zaklinjanja direktorice doma Judite Nahtigal, da potrebujemo vzgojo za strpnost in morajo vzgojnoizobraževalne ustanove poskrbeti za to, kar je naša prihodnost: multikulturnost.

Prepričani smo, da država postopa narobe, ko s pomočjo ministrstev brezglavo išče dijaške domove, kamor bi namestila šest otrok, starih med 10 in 14 let. Podleganje diktatu posameznih staršev je protizakonito in protiustavno, z umikanjem svojih predlogov pa vlada daje najslabši možen zgled državljanom. Kot je zapisala še dr. Mojca Kovač Šebart, so otroci, ki jih želijo nastaniti v dijaškem domu, ranljive, mladoletne, šoloobvezne osebe brez spremstva, ki bodo, dokler bivajo, v Sloveniji očitno obiskovale osnovno šolo. V 10. členu Zakona o osnovni šoli v RS (tuji državljani) je jasno zapisano: »Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije«.

Zaradi škandaloznega ravnanja 24 profesorjev na omenjeni gimnaziji v Kranju in njihove peticije proti tem otrokom predlagamo, da vi in ministrica zaradi nestrokovnega ravnanja v nasprotju s temelji poklicne etike obiščete omenjeno ustanovo in ustrezno ukrepate.

Pedagoški delavci so s svojim ravnanjem kršili osnovna načela poklicno odgovornega ravnanja učiteljev, med katere nedvomno spada tudi preprečevanje vseh vrst rasizma, predsodkov in diskriminacije v izobraževanju zaradi spola, zakonskega stanu, spolne usmerjenosti, starosti, veroizpovedi, političnega prepričanja, socialnega ali ekonomskega statusa, nacionalnosti ali etične pripadnosti in izvora.

Podobno so delovali proti določilom Konvencije Organizacije Združenih narodov o pravicah otrok, posebno tistih, ki se nanašajo na izobraževanje, ter splošnim načelom po prizadevanju za uveljavljanje demokracije in človekovih pravic v izobraževanju.

Tudi v Sloveniji sledimo in moramo slediti obče sprejetim poklicnim etikam v vzgoji in izobraževanju ter mednarodnim deklaracijam, kakršno je sprejela tudi Izobraževalna internacionala o poklicni etiki, ki opredeljuje osebno in kolektivno poklicno odgovornost učiteljev in drugih zaposlenih v izobraževanju.

Spoštovani gospod Cerar, spoštovana gospa ministrica Makovec Brenčič, od vas pričakujemo, da aktivno in takoj posežete v nastalo situacijo in pokažete, da v Sloveniji še delujemo ne samo po temeljnih načelih solidarnosti in človečnosti, temveč tudi v skladu s poklicnimi standardi, ustavo in zakoni.

Podpisniki:

Boris Vezjak, Darja Matjašec, Milica Antić Gaber, Bojko Bučar, Lucija Čok, Marjeta Doupona, Srečo Dragoš, Božidar Flajšman, Miha Fošnarič, Pavel Gantar, Boštjan Gorenc, Alenka Gril, Maja Hawlina, Dušan Jovanović, Franco Juri, Dušan Keber, Friderik Klampfer, Zdenko Kodelja, Nevenka Koprivšek, Bogomir Kovač, Miha Kovač, Roman Kuhar, Tamara Lah Turnšek, Miha Lobnik, Ljubica Marjanovič Umek, Metka Mencin Čeplak, Matevž Krivic, Vlado Miheljak, Marko Milosavljević, Rajko Muršič, Ranko Novak, Luka Omladič, Janez Pipan, Igor Plazl, Barbara Predan, Barbara Rajgelj, Rado Riha, Jelica Šumič Riha, Andrej E. Skubic, Jelka Šutej Adamič, Tadej Troha, Neda Pagon, Jože Pirjevec, Viktorija Potočnik, Tone Ravnikar, Grega Repovž, Rudi Rizman, Sašo Slaček, Marjan Šimenc, Darko Štrajn, Peter Tancig, Simona Tancig, Marina Tavčar Krajnc, Niko Toš, Aljaž Ule, Mojca Urek, Valerija Vendramin, Matjaž Vesel, Ksenija Vidmar Horvat, Jože Vogrinc, Maja Weiss, Miha Zadnikar, Drago Zajc, Pavel Zgaga, Igor Žagar, Janja Žmavc, Ana Kučan, Miha Kozinc, Amelia Kraigher, Veronika Bajt, Darja Zorc Maver, Diana Koloini, Edvard Protner, Eva Matjaž, Gorazd Grošelj, Grega Hribar, Irena Jerala, Iztok Majhenič, Jana Rapuš Pavel, Maja Jošt, Marin Medak, Marko Jenšterle, Aleš L. Gulič, Nika Ravnik, Olga Poljšak Škraban, Polona Fijavž, Rok Gros, Tomaž Vec, Yona Merel Černe, Janez Smole, Matjaž Maček, Alenka Kreč Bricelj, Andrej Primožič, Anja Musek, Asta Vrečko, Barbara Kelbl, Boris Benko, Darja Demšar, Katarina Klajn, Katarina Slukan, Maja Sever, Marko Dobrilovič, Maša Gril, Matej Blenkuš, Mojca Dolinar, Nada Kirn Špolar, Nadja Penko Seidl, Peter Steničnik, Petja Grafenauer, Petra Černe Oven, Sanela Jahić, Tadej Žaucer, Valentina Schmitzerl, Remzo Skenderović, Lili Remec, Matjaž Cizelj, Sonja Umek, Aleksandra Surla, Alja Bradaškija Cizelj, Alja Hafner Taha, Bronislava Hafner, Darko Remec, Franc Korotaj, Manca Remec, Nejc Remec, Adelina Sotirov, Adevija Domazet, Adi Omerovič, Adis Imanović, Aida Canda, Aidan Cerar, Ajda Kotnik, Alain Veldin, Albina Škerbinc, Aleksander Petrič, Aleksander Počivašek, Aleksandra Belle, Aleksandra Ilijevski, Aleksandra Lazič,  Aleksandra Marijanović, Aleksandra Rekar, Alen Toplišek, Alena Dolenc, Alenka Ciglar, Alenka Bartulovič, Alenka Debenjak, Alenka Hudales, Alenka Kušar, Alenka L. Bajec, Alenka Simonič, Alenka Mihelič Vipotnik, Alenka Paveo, Alenka Ravšelj, Alenka Salamon, Alenka Stanič, Alenka Unk, Aleš Babnik, Aleš Justin, Alessandro Volta Yusuh, Aleš Hvasti, Aleš Jane Jankovič, Aleš Korpič, Aleš Šketa, Aleksandra Rode, Alexandra Zaman, Alice Camara, Aliki Kalagasidu, Alja Rems, Alja Žehelj, Alja Žehelj, Alja Kranjec, Aljaž Novak, Aljoša Cetinski, Alma Dževatova, Alma Kahriman Korič, Ambrož Pivk, Amela Deljanin, Amela Zahirovič, Ana Jug, Ana Ambrož Strle, Ana Barič Moder, Ana Facchini, Ana Jereb, Ana Lipovšek, Ana Murn, Ana Ozura, Ana Pandur Predin, Ana Purger, Ana Rebič Černe, Ana Tepina, Ana Tia Maria, Ana Vlaisavljevič, Andraž Glavič, Andraž Jerič, Andraž Torkar, Andrea Feher, Andrej Kotolenko, Andrej Škrapin, Andrej Adam, Andrej Bergant, Andrej Erjavec, Andrej Godec, Andrej Gruden, Andrej Kositer, Andrej Rejec, Andrej Sagadin, Andrej Šorgo, Andrej Troha, Andreja Gracej, Andreja Lapuh Maležič, Andreja Mali, Andreja Pliberšek, Andreja Pliberšek, Andreja Trbuha Kukec, Anesa Rejan Harun KaltakDurič, Anja Bajda, Anja Cerjak, Anja Golec, Anja Golob, Anja Gomizelj, Anja Koleša, Anja Musek, Anja Perovič, Anja Pirec, Anja Ramšak, Anja Turin, Anja Ursič, Anka Malej, Anton Kokalj, Anton Pugelj, Anton Rozman, Anton Simonič, Anuška Delić, Anuška Mekiš, Avguština Zupančič, Barbara Breskvar, Barbara Habič Pregl, Barbara Imenšek, Barbara Jamšek, Barbara Kalan, Barbara Klavžar, Barbara Lapajne Predin, Barbara Levak Tonejc, Barbara Morec, Barbara Neza Brecko, Barbara Pogačnik, Barbara Prassel, Barbara Skubic, Barbara Smajila, Barbara Švagelj, Barbara Tisler, Barbara Turk Niskač, Barbara Umnik, Bartolo Lampret, Beba Ladiha, Betka Skok, Biljana Lukić, Biserka Avsec, Biserka Čičerov, Blanka Tivadar, Blaž Klobučar, Blaž Kolman, Blaž Udovč, Blažka Čas, Bojan Arko, Bojan Berlot, Bojan Brajković, Bojan Kuljanac, Bojan Maraz, Bojan Marijan Leskovsek, Bojan Mastilovič, Bojan Mehle, Bojan Sotirov, Bojan Šen, Bojan Varga, Bojan Vrlič, Bojan Zemljič, Bojan Žnidaršič, Bojana Bertoncelj, Bojana Kunst, Bojana Tratnik, Boris Hafner, Boris Ferk, Boris Jakopič, Boris Kazimir Hostnik, Boris Palčič, Boris Prodanovič, Boris Radosavljevič, Boris Turičnik, Borja Borka, Borut Brumec, Borut Bučo Bučinel, Borut Dolenec, Borut Jerman, Borut Maleševič, Borut Novak, Borut Perc, Borut Peterlin, Borut Stergar, Bostjan Kovacec, Boštjan Bajželj, Boštjan Dagarin, Boštjan Flajnik, Boštjan Gorenc, Boštjan Hudomalj, Boštjan Kmetec, Boštjan Mulej, Boštjan Radovan, Boštjan Slatenšek, Božica Selinšek, Branimira Sever, Branka B. Železnik, Branka Bertoncelj, Branka Lemajić, Branka Nova, Branka Ribičič, Branka Šubic, Branko Andel, Branko Povoden, Breda Biščak, Breda Potočnik, Breda Savnik, Breda Tratnik, Brigita Tavčar, Carmen L. Oven, Cecilija Stančič, Cetinski Katja, Christina Thaler, Ciril Oberstar, ČRt Lines Ambrožič, Črt Štrubelj, Črtomir Tavš, Dada Matilda, Damijan Koprivc, Damjan Mandelc, Damjan Zorc, Danica Jordan, Danica Novosel, Danica Vihar, Danijel Vegel, Danijel Mihelj, Danijela Stegel, Danijela Levpušček, Darja D. Tomc, Darja Fišer, Darja Medic, Darja Potočan, Darja Stare, Darja Vuga, Darko Fabjan, Darko Nikolovski, Daša Lakner, David Ličen, David Prajnc, David Zupančič, Davor Lazarevič, Davor Pavlović, Davor Tavčar, Deborah Marko, Dejan Barič, Dejan D. Tulimirović, Dejan Davidovič, Dejan Savić, Dejan Turk, Denis Grgič, Diana Palčič, Dijana Galijasevič, Dijana Mikić, Dijana Roos, Dino Mitrović, Dita Reichenberg, Dita Urh, Dolores Padewsky, Domen Fras, Domen Puncer Kugler, Domen Savič, Dominik Olmiah Križan, Donovan Pavlinec, Dora Lenart, Doroteja Tranel, Dragan Raičevič, Dragica Marčeta, Drago Bulc, Dražen Dragojević, Duca Širok, Dunja Kalčič, Dusa Pekarovič, Dušica Ivanič, Dušan Maučec, Dušan Trušovec, Dušan Dvorščak, Dušan Kaluža, Dušan Rizmal, Edi Rosič, Edi Dominko, Edin Saračević, Edita Štamulak, Edo Omerovič, Edvard Mihalič, Edvard Protner, Elena Kecman, Elizabeta Benigar, Elizabeta Purger Luzar, Elvir Lović, Ema Bernik, Emina Frljak, Erika Pirkovič, Ermin Međedović, Erno Mikolavčič, Eva Rozenstein, Eva Weissbacher Baretič, Eva Belec, Eva Čulig, Eva Fischer, Eva Koprivšek, Eva Lina Hönn, Eva Perko, Eva Pirnat, Eva Traven, Eva Vrtačič, Evelina Bukovac, Franc Golob, France Primožič, Franci Jontes, Franci Zidar, Fredi Gorjup, Frenk Plankar, Gagula Darko, Gaja Kores, Gaja Trbižan, Gasper Koren, Gašper Trojner, Goran Forbici, Goran Gavrić, Goran Lorencin, Goran Smuk, Goran Šalamon, Gorazd Klančišar, Gorazd Andrejč, Gorazd Brne, Gorazd Jurman, Gorazd Kovačič, Gorazd Mauri, Gordana Goga Stojiljković, Grega Mohorčič, Grega Rudolf, Gregor Aljančič, Gregor Frome, Gregor Kodela, Gregor Vuga, Groga Tancek, Grudnik Tadej, Hafir Hoxha, Hana Košan, Hana Ostan Ožbolt, Hannah Greener, Helena Hafner, Helena Krapež Škoberne, Helena Lola, Helena Milinković, Helena Pavlič, Helena Pavlin, Ida Weiss, Igor Spreizer, Igor Štromajer, Igor Koršič, Igor Mlakar, Igor V. Bajec, Igor Vidic, Igor Volf, Igor Volk, Igor Weigl, Ina Gostencnik, Ines Jenšterle, Ines Kajin, Ines Medica, Ines Ojkič, Ines Vidmar, Irena Planko, Irena Ravnikar, Irena Čuček, Irena Lavrič, Irena Levičar, Irena M. Evačič, Irena Porekar Kacafura, Irena Rimc Voglar, Irena Šumi, Irena Udovc, Irena Urbič, Iris Pirc, Irma Kadić, Ivan Florjančič, Ivan Hrastnik, Ivan Koren, Ivana Belasić, Ivo Frbežar, Iza Škrjanec, Iztok Sitar, Jadranka Barbarić, Jadviga Bogataj, Jagoda Tovirac, Jaka Batič, Jaka Mori, Jakob Vigec, Jan Küzma, Jan Bednarik, Jan Šuntajs, Jana Bučar, Jana Bučar, Jana Jocif, Jana Kolarič, Jana Petković, Jana Puhar, Janez Hlebš, Janez Arh, Janez Kanič, Janez Pelko, Janez Stariha, Janez Turk, Janez Vovko, Jani J. Močnik, Janina Curk, Janja Gomboc, Janja Rakovec Bodnaruk, Janja Stojanovič, Janja Vidmar, Janja Zorko, Janko Kramberger, Janko Lozar, Januša Avguštin, Jaruška Majovski, Jasmina Nahbar, Jasmina König, Jasmina Ploštajner, Jasna Puh, Jasna Božič, Jasna Kolarič, Jasna Skoberne, Jasna Suhadolc, Jean McCollister, Jedrt Lapuh Maležič, Jelena Aleksić, Jelena Blagojević, Jelena Vidic, Jelka Ciglarič, Jelka Dolinar, Jernej A. Prodnik, Jernej Cvetek, Jernej Pavšič, Jernej Skof, Jernej Vidmar, Jerneja B. Bovha, Jiri Hollan, Jolanda Harmat Császár, Jolanda Zagorc, Jolanda Zagorc, Josephina Prah, Joško Matjašec, Joze Vidmar, Jože Barši, Jože P. Zajc, Jože Tršelič, Jožef Grginič, Jožica L. Lah, Jožica Pečar, Judita Corn, Julija Sumič, Jure Kozamernik, Jure Ajdovec, Jure Colja, Jure Korenč, Jure Mesarič, Jure Poglajen El Dentista, Jure Puncher, Jure Vizjak, Jurij Bavdaž, Kaja Plavčak, Kaja Poteko, Kajetan Škraban, Kamilo Lorenci, Kancilija Živa, Karmen B Rrecl, Karmen Hostnik, Karmen Kanalec, Karmen Pecnik, Karmen V. Drevenšek, Kartini Djalil, Katarina Bervar Strnad, Katarina Čuk, Katarina Eržen, Katarina G. Pokrivač, Katarina Juvančič, Katarina Keček, Katarina Klemenc, Katarina Mikulić, Katarina Štok Pretnar, Katarina Višnar, Katica Rek, Katja Božič, Katja Golouh, Katja Goričan, Katja Katarina Zakrajšek, Katja Kolšek, Katja Košir, Katja Križnik Jeraj, Katja Lang, Katja Pavlovič, Katja Rejec, Katja Sitar, Katja Skusek, Katja Stojnić, Katja Tolar, Katja Zakrajšek, Katja Zakrajšek, Katjusa Krlovini, Katjusa Tomsič Juvancič, Katra Kodela, Katya Učakar, Kim Turk, Kirsten Hempkin, Klaudio Serdoz, Klemen Mavec, Klemen Perko, Klemen Ploštajner, Kristina Bratož, Kristina Jurkovič, Kristina Rešek, Kristina Rutar, Kristina Voda, Kristof Kristofferson, Ksenija Ponikvar, Ksenja Osolnik, Ksenja Pucher, Lado Šepec, Lara Dular, Lara Metlika, Laura Orel, Lea Bevc, Lea Langstrumpf, Leja Jurisič, Leja Kramar, Lenart Roos, Lenčka Slapar, Leon Škrlovnik, Lev Sever, Lidia Horvat, Lidija Goljat Prelogar, Lidija Leskosek, Lidija Maurer, Lidija Rupnik, Lili Mohorčič, Lilijana Domadenik Rimele, Lina Habjanič, Liza Debevec, Ljiljana Gornik, Ljuba Kapus, Ljubica Pavlović, Lojzka Zore, Luan Berisha, Lucija Grm, Lucija S. Enbohm, Lucijan Polajnar, Lučka Pirih, Ludvik Pandur, Ludvik Šetrajčič, Luka Bauman, Luka Esenko, Luka Gorjup, Luka Kejžar, Luka Komidar, Luka Petermanec, Luka Pirnat, Luka Pulutnik, Luka Romih, Maaso Glas, Maca Švabić, Magda Perko, Maida Džinić Poljak, Maja Bizjak, Maja Strel, Maja B. Erzen, Maja Bavdaz Gross, Maja Bogataj, Maja Bohar, Maja Ceh, Maja Horvat, Maja Isakovič, Maja Lemur Živanović, Maja Modrijan, Maja N Ivankovič, Maja Pavlin, Maja Pavlin, Maja Ropret, Maja Šalamun, Maja Vardjan, Maja Zalar, Maja Žorga Dulmin, Majda Balant, Majda Bažato, Majda Koren, Majda Širca, Majda Zakrajšek, Manca Gašperšič, Manca Juvan, Manca Špendal, Manca Treer, Mare Štempihar, Margerita Capot, Marica Živković, Marica Gorjan, Marija Fabčič, Marija Košir, Marija Zlatnar Moe, Marijan Novak Slunjski, Marijana Valette, Marijana Vugrin, Marina Seliškar, Marinka Milenković, Marisa Popovič, Marjan Čeh, Marjan Pintar, Marjana Mar, Marjana Gruber, Marjana Marič, Marjana Škoflek, Marjanca Kočevar, Marjeta Lasan, Marjeta Trampuš, Marjuta Slamič, Marko Jalen, Marko Grden, Marko Jenko, Marko Kafol, Marko Krašan, Marko Logar, Marko Markelj, Marko Ocvirk, Marko Petejan, Marko Pigac, Marko Serafimovič, Martin Gramc, Martina Jenko, Martina Marencič, Maruska Zeljeznov Seničar, Maruša Bertoncelj, Maruša Kerec, Maruša Robida, Maruša Rose, Maruša Žabkar, Maruška Bučka, Maša Kogovšek, Maša Mlačnik, Maša Nahtigal, Maša Stošič, Maša Vajs, Matej Črnjavič, Matej Ernecl, Matej Höfler, Matej Keglevič, Matej Kejžar, Matej Kušar, Matej Omerzu, Mateja Ben Ali, Mateja Breznik, Mateja Erzen, Mateja Gestalt, Mateja Kordiš, Mateja Košnik, Mateja Kraševec, Mateja Lindič, Mateja Mlakar, Mateja Naglič, Mateja Pivk, Mateja Renko, Matevž Vogrinec, Matic Majcen, Matic Munc, Matic Primc, Matija Ketis, Matija Kovač, Matjaz Kolar, Matjaž Savšek, Matjaž Farič, Matjaž Grilc, Matjaž Hanžek, Matjaž Jazbar, Matjaž Kovše, Matjaž Oberstar, Matjaž Puhar, Matjaž Tavčar, Matjaž Tičar, Matjaž Vouk, Melita Cimerman, Melita Cotič Trojer, Melita Djurič, Mensur Makić, Meta Kojc, Meta Kordiš, Meta Lah, Metka Bertoncelj, Metka Bogataj Gnezda, Metka Kordiš, Metka Štoka Debevec, Metka Švagelj, Metka Zver, Metod Češek, Metoda Ciglar, Metoda Vuga, Miha Čuk, Miha Fišer, Miha Markič, Miha Maurič, Miha Erjavec, Miha Istenič, Miha Kunc, Miha Maver, Miha Milič, Miha Potočnik, Miha Velikanje, Mihalič Nina, Mika Cimolini, Milan Baretič, Milena Petrič, Milena Banjac, Milena Lebar, Milena Modic, Mileva Štukelj, Miljana Požar, Milka Gruber, Mima Suhadolc Jenko, Mina Fina, Mira Muršič, Mira Matković, Miran Cerkvenik, Miran Repič, Miran Brumec, Miranda Rijavec, Mirjam F. Lapanja, Mirjam Perosa, Mirjam Ratosa, Mirjana Čakardič, Mirjana Erlah Košnik, Mirjana Oblak, Mirjana Sajinovič, Mirko Klemenčič, Mirko Strehovec, Miroslav Ražman, Miroslav Cunjak, Mirt Bezlaj, Miša Hrib, Mišo Dačić, Mitar Pavlović, Mitja Lazar, Mitja Kadič, Mitja Kmetec, Mitja Podgornik, Mitja V. Iskrić, Mito Gegič, Mladen Stariha, Mladen Uhlik, Mojca Antonič, Mojca Antonič, Mojca Čebulj, Mojca Dolinar, Mojca Hercog, Mojca Hrobat, Mojca Indihar Štemberger, Mojca Kondardi, Mojca Krivec, Mojca Omerzu, Mojca Senegačnik, Mojca Suhovršnik, Mojca Tiršek, Mojca Volovsek, Monika Janša, Nada Pogačnik, Nada Drnovšek, Nada Strnad, Nadja Špacapan, Nadja Vuga, Naila Sinanović, Nanika Holz, Nastja D. Bučalič, Natalija Herlec, Natasa Hohkraut, Natasa Strozak, Nataša Požeg Dular, Nataša Bombač, Nataša Erat, Nataša Fabjančič, Nataša G. Krajnc, Nataša Grozina, Nataša Hrastnik, Nataša Kajba Gorjup, Nataša LeŠt, Nataša Petek Hvala, Nataša Skušek, Nataša Šafarič, Neja Borovnik-Duh, Neja Kaiser, Nejc Draganjec, Nen Cuslava, Nena Vauda, Nerma Baltič, Neva Vrba, Neva Mole, Neza Rihtar, Neža Rojko, Neža Bajec, Neža Fon, Neža Kozak, Neža Mekota, Neža Oder, Neža Vilhelm, Nika Autor, Nika Gerdovič, Nika Kovač, Nika Mahnič, Nika Per, Nika Puncer Kugler, Nika Vistoropski, Niki Slevec, Nina Kodela, Nina Neli, Nina AZ, Nina Balent Moran, Nina Hribernik, Nina Hudej, Nina Jeram, Nina Lončar, Nina NinaBelle, Nina Ovsenek, Nina Stanonik, Nina Šorak, Nina Štros, Nina Tertnik, Nina Tomaš, Nina Vastl, Nina Vencelj, Nina Veršnik, Nina Vrečko, Ninočka Zupančič, Nives Mikulin, Nusa Rakovec, Oliver Cvijanovič, Pavla Mlinarič, Petar Bukarica, Peter Potočnik, Peter Bedrač, Peter Celarc, Peter Dragovič, Peter Mocnik, Peter Smolič, Peter Šušnjar, Petja Šegatin, Petla Petruška, Petra Behce Petrovčič, Petra Godiša, Petra Škofic, Petra Demšar, Petra Hribernik, Petra Malgaj, Petra Marinšek, Petra Meško, Petra Miklavc, Petra Očkerl, Petra Perne, Petra Pogorevc, Petra Potočnik, Petra Ramić, Petra Škrlovnik, Petra Žitnik, Petrus Ka, Pia Beliš, Pika Pa, Polona Glavan, Polona J. Gaind, Polona Jaunik, Polona Kopmajer, Polona Petek, Polona Ponikvar, Polona Studen Pauletič, Primož Adamič, Primož Papič, Primož Premzl, Priscila Gulič, Prometej Prinašalec Luči, Ramon Fog, Refet Medi, Renata Knap, Renata B. Slabe, Renata Butala, Renato Romić, Robert Dolinar, Robert Hönn, Robert Kranjc, Robert Ristič, Robi Žontar, Rok Arnuš, Rok Polajžer, Rok Terglav, Rok Gros, Rok Košir, Rok Mar, Rok Parovel, Rok Vevar, Roman Cicmirko, Roman Kukovič, Roman Nahtigal, Roman Novak, Romana Bassin, Romana Lavrič, Romana Salazar Hudovernik, Roni Kordiš, Rozina Rozi Zalokar, Sabina Popit, Sabina Autor, Sabina Briski, Sabina Kranc, Sabina Podjed, Sabina Zalar, Samo Dekleva, Samo Gosarič, Samo Košnik, Samo Petanc, Sanda Sifkovč, Sandi Kofol, Sandi Maver, Sandra Napast, Sandra Pušaver, Sani Okretič Resulbegović, Sanja Gracej, Sanja Čakarun, Sanja Leban Trojar, Sanja Pajnkihar, Sanja Rejc, Sara Monzalgi, Sasa Bezan, Sasa Sadar, Saso Coz, Saša B. Lubej, Saša Bem, Saša Krapež, Saša Lindič, Saša Markič, Saša Sadar, Saša Škof, Saška Aleksandra Bellian, Sašo Marinšek, Sebas Gec, Sebastian Šulek, Senka Polanec, Senta Pirman, Silva Zupancič, Silvo Mihelič, Simon Demšar, Simon Streljaj Gmajner, Simona Pavlović, Simona Tičar, Simona Tomažič, Sine Franc Uršič, Slađana Breznik, Slavica Logar, Sofija Baškarad, Sonia Krauser, Sonja Korelc, Sonja Bezenšek, Sonja Matejina, Sophia Andolsek, Spela Kalcič, Spela Lah Pipan, Spela Novak, Spela Semion, Spela Strukel, Srečko Niedorfer, Srečko Niedorfer, Stane Hering, Stanislava Lesnik, Stanko Ivančič, Stasa Stajnpihler, Staša C. Trček, Staša Lazički, Staša Zupančič, Stela Mihajlović, Stela Šibac, Stella Šibanc, Stina Goršič, Stojan Spetič, Stojan Žitko, Stojan Žitko, Suzana Benko, Suzana Hržič, Suzana Oroz, Svetlana Hansel, Svetlana Tomić, Špela Zalokar, Špela Bedene, Špela Borko, Špela Čebela, Špela Čižman, Špela Jakomin, Špela Logar, Špela LoLa, Špela Oberstar, Špela Pučnik, Špela Razpotnik, Špela Šuškovič, Špela Zorn, Tadej Štrok, Tadej Turnšek, Tadeja Tišlar, Tadeja Pirih, Tadeja Zgaga, Taja Premk, Tajda Podobnik, Tamara Langus, Tamara Maričić, Tamara Žlender, Tanja Godnič, Tanja Lampret, Tanja Luketina, Tanja Petrovič, Tanja Skale, Tanja Škrilec Švegl, Tanja Žugelj, Tara Devi, Tarkvinij Prisk, Taša Gorjanc, Tatjana Capuder Vidmar, Tatjana Frangež, Tatjana Genc, Tatjana Gyorkos, Tatjana Joksimović, Tatjana Pirc, Tea Humar, Tea Goljevšček, Tea Hvala, Tea Larsson, Tea Logar, Teiia Martinović, Teja Bitenc, Teja D. Kunst, Teja Kleč, Teja Tarman, Terezija Dravinec, Tevž Logar, Tilen Štrancar, Tina Turk, Tina Bohorič, Tina Bončina, Tina Corič, Tina Grmek Blasutto, Tina Mahkota, Tina Seršen, Tina Šorc, Tina Štupica, Tina Terseglav, Tina Turk, Tina Zupanc, Tine Bele, Tine Lindič, Tinka Volarič, Tit Plevnik, Tita Loštrek, Tiva Vlaj, Tjaša Egart, Tjaša Grkman, Tjaša Hrovat, Tjaša Mislej, Tjaša Plaznik, Tjaša Podpečan, Tjaša Potočnik, Tjaša Smrekar, Tjaša Vrečko, Tjaša Vrhovnik, Tom Andrew Tomanič, Tomaž Acman, Tomaž Arhar, Tomaž Furlan, Tomaž Jakhel, Tomaž Kunst, Tomaž Rogelj, Tomaž Seliškar, Tomaž Zupanc, Tomi Matič, Tomi Rozman, Tomo Kozjak, Tone V. Straka, Toni Ujčič,  Matjaž Učman, Ula Furlan, Urban Babnik, Uros Turnšek, Uros Lehner, Uros Sankovič, Uroš Lubej, Uroš Badovinac, Uroš Feldin, Uroš Miklavčič, Uroš Prah, Uroš Škrjanc, Uroš Trauner, Uroš Zver, Urša Chitrakar, Urša Hlis, Urša Jurman, Ursa Pate, Ursa Zazi Zakotnik, Urša Kalan, Urša Novak, Urška Breznik, Urška Comino, Urška Gabrič, Urška Gorkič, Urška Lapajne, Urška Štimec, Urška Zagorc, Urška Zorič, Valentina Škafar, Valerija Perger, Vanja Kovač, Vanja Mihelič, Vasilia Tsigarida, Velo Lovrekovič, Vera Vidmar, Vesna Mikolič, Vesna Obradovič, Vesna Ornik, Vesna Puh, Vesna Atlagič, Vesna Gmeiner, Vesna Grosek, Vesna Katana Burja, Vesna Kosmatin, Vesna Kraner, Vesna Ročak Kralj, Vesna T. Sancin, Vesna Veselinovič, Vezire Hajdari-Kurtaj, Vid Kmetič, Vida Jocif, Vilma Ninin, Vinko Jenko, Vlasta Klep, Voglar Voglar, Vojka Miklavc, Vojko Gorjanc, Zala Primc, Zala Velkavrh, Zala Žibert, Zana Bečič, Zarja Predin, Zdenka Alenka, Zdravko Kogej, Žiga Bebler, Živa Frelih, Živa Jalovec, Ziva Jurancič, Živa Skrlovnik, Živa Zupančič, Zlatko Hernčič, Zoran Stančič, Zoran Gabrijan, Zoran Pavlović, Zoran Petrovič, Zoran Pistotnik, Zorica Sekulić, Zorica Asanin, Zorka N. Pintarič, Zorman Anže, Zvonka Makuc, Zvonka Vujević Prislan, Zvonka Tutek, Žarko Nanjara, Žiga Aljaž, Žiga Valetič, Žiga Vrtačič, Živa Pirc, Adelisa Malanović, Adrian Bradjan, Aida Pajalič, Ajda Mikolič, Aleksandar Stepanović, Aleksander Plut, Alen Balja, Alen Kobal, Alenka Bratina, Alenka Fink, Alenka Hlep, Alenka Korenjak, Alenka Krč, Alenka Mehle, Alenka Mozer, Alenka Protić, Alenka Ramšak, Alenka Sottler, Alenka Veler, Alenka Vidic Grmek, Alenka Žugič Jakovina, Ales Kavcič, Ales Pernek, Aleš Bržan, Aleš Manfreda, Aleš Oven, Aleš Poje, Aleša Zrimšek, Alex Cavalex, Alja Paštrović, Aljoša Likar, Alma Kljajič, Alojz Plazovnik, Amira Ringwald, Ana Debevec, Ana Marinšek, Ana Novak Velkavrh, Ana Slavec, Ana Svetel, Ana Šinkovec, Anamarija Pirc, Ana-Marija Vuković, Ana-Peregrin Košir, Andraž Purg, Andrej Rekelj, Andreja Balja, Andreja Gačnik, Andreja Gros, Andreja Jelenovna, Andreja Kecman, Andreja Logar, Andreja Ninković, Andreja Tkalec, Andreja Vekar, Andreja Zupančič, Andrijana Marc, Aneta Varl, Angela Truntič, Angelca Kovačič, Anita Hajdari, Anita Kerševan, Anita Stefin, Anja Bezlova, Anja Dulmin, Anja Eržen, Anja Grubelnik, Anja Kavčič, Anja Kovačič, Anja Oman, Anja Oman, Anja Rus, Anja Uršej Marinč, Ankica Radivojević, Anže Perne, Apolonia Alic Mosely, Arijana Radič, Arnold Marko, Audrey Barnes, Ave Roškar, Azira Kozjek, Babu Binela, Barbara Banović, Barbara Čičak, Barbara Glavič, Barbara Jernejčič Fürst, Barbara Mlakar, Barbara Prebil, Barbara Slanič, Barbara Vetrih Bolčina, Barbka Gosar Hirci, Bernarda Kunstelj Lepojič, Bili Jankovič, Biserka Škrinjar, Bistra Janjoš, Bojana Ivanjsič Mureskič, Bojana Vodnjov, Bojana Žuraj, Boris Lešnik, Boris Makoter, Boris Svagelj, Borut Skvarca, Bostjan J. Thurnherr, Boštjan Bajec, Boštjan Šuštaršič, Boštjan Zamernik, Bozena Ržen, Boža Plut, Božena Ambrozius, Branislav Milanovič, Branko Banko, Breda Vidmar, Cvetka Zalokar Oražem, Dada S. Brunšek, Daisy Doren, Dajana Hrast, Dajana Marković, Damjana Jugovič, Dan Podjed, Danaja Pečnik, Danaja Wanderlust, Danica Hanželj, Daniel Janežič, Daniel Malalan, Danijela Mladenović, Dare Cekelis, Darinka Ristič, Darinka Strukelj, Darinka Strukelj, Dario Rejc, Darja Barborič Vesel, Darja Damari, Darja Hočevar Mlinarič, Darja Šmerc, Darja Žolgar Cankar, Darko Bodnaruk, Darko Plohl, Darko Vršič, David Kac, David Stritar, David Zorko, Davorin Lampe, Davorin Mikos, Dejan Svirac, Dejan Vujič, Dounia Berrahmoun, Draga Puc, Dragana Gartner, Dragica Gustincič, Drago Koletnik, Drago Vrsič, Dusan Mihelič, Dusanka Mravlja, Dušan Jamnik, Dušan Trušnovec, Edita Zahirovič, Elbasana Gaši, Elvira Medved, Elvira Štrk, Elza Klenovšek, Ema Ermela, Ema Hojnik, Ema Lukan, Ema Verbnik, Emanuela Gulič, Eminca Pivac, Emir Hajdarevič, Eni Kaltak, Enja Rojenica, Erik Kostanjevec, Erika Pirkovič, Esada Rastoder, Esmeralda Vidmar, Eva Japelj Preželj, Eva Jerič, Eva Pavlič, Eva Slavec, Eva Strukelj, Franc Plut, Gaj Rakun Lukić, Gasper Najdenič, Goca Brjskva, Goga Kos, Gojko Golez, Goran Smuk, Goran Zavrsnik, Gorazd Jurman, Grega Rodriguez, Grega Sever, Gregor Grešak, Gregor Primc, Gregor Vrhovnik, Helena Boban, Helena Pantar, Helena Potočnik, Helena T. Velikanje, Hojka Oman, Igor Đukanović, Igor Jelovčan, Igor Pavlovčič, Iki Povoden, Ilijana Javornik, Ina Pravica, Ines Györek, Ines Ojkič, Ines Zagoranski, Irena Dobnikar, Irena Košir, Irena Kurajić, Irena Likar Kotnik, Irena Maretič, Irena Mihalinec, Irena Rapuš, Irena Samide, Iso Hadžić, Iva Dominkovič, Iva Gasar, Ivan Benk, Ivana Gradišnik, Ivana Odič, Ivo Gašperič, Iztok Hribar Schutz, Iztok Vončina, Jadran Drlje, Jaka Birsa, Jaka Klasinc, Jakob Kapus, Jakob Kramžar, Jan Likar, Jan Robin, Jana Fojkar, Jana Grafenauer, Jana Hančič, Jana Jevtovič, Jana Trobiš, Janez Cuderman, Janez Trtnik, Janez Žura, Janja Vrtnik, Janko Vrhunc, Jasmin Durić, Jasmina Majcen, Jasmina Paštrović, Jasmina Sans, Jasmina Smajič Supuk, Jasna Majdič, Jasna Novak, Jasna Podreka, Jasna Špiler Birsa, Jasna Tepina, Jelka Hudoklin, Jelka Kuret, Jernej Polajnar, Jerneja Erjavec, Jerneja Faletič, Jolanda Borovnik, Jozefa Babnik, Joža Sotenšek, Jože Brezavšček, Julija Kovič, Julija Potrc, Jure Barborič, Jure Damjan, Jure Gasper, Jure Salobir, Jure Štajnbaher, Jurij Hudeček, Kaja Aleš Luznar, Kaja Klobas, Kaja Lorenci, Kaja Vovk, Karin Vidic, Karmen Gorenc, Karmen Keržar, Karmen Kohek, Katarina Ahačič, Katarina Gadnik, Katarina Puc, Katarina Valentinčič, Katarina Velušček, Katja Mali, Katja Stravs, Katja Stušek, Katja Šušteršič, Katjusa Kranjc, Klavdija Kosič, Klemen Filipič, Klemen Kozjek, Klemen Puhar, Klemen Tepina, Kosir Barbara, Kristijan Radikovič, Kristina Kiki Božič, Ksenija Malia Leban, Lea Širok, Leja Jecelj Habič, Leja Mahnič, Lena Vastl, Leon Krkič, Leonida Hajd, Leonida Papotnik, Leticia Slapnik Yebuah, Lidija Breskvar Žaucer, Lidija Brezavšček, Lidija Libersar, Lilijana Lili Remec, Lilijana Zorec, Liza Stana, Lovro Kolbl, Lučka Leskovec, Luka Florjanc, Luka Štucin, Luka Tišler, Luka-Ludvik Dijak, Maja Božič Kranjc, Maja Delak, Maja Filipič, Maja Korun Hočevar, Maja Miljakovič, Maja Petrovič, Maja Šetina, Maja Vester, Majda Medvesek, Majho Majhica, Manca Stare, Manja Kovačič, Marhana Jafner, Marija Azman, Marija Brunčič, Marija Cesar, Marijan Gerdej, Marijana Hlebš Radžo, Marijana Lihteneker, Marinka Poštrak, Marizela Dadanović, Marjan Simonič, Marjan Zupan, Marjana Pernek, Marjana Samide, Marjana Štalekar, Marjeta Horvat, Marjeta Oman, Marko Bratkovič, Marko Kolman, Marko Perko, Marko Vuk, Marko Zadnik, Marsela Podboj, Maršelona Marušič, Marta Verginella, Martina Zaletel, Martina Zrimsek Povsič, Maruša Dobljekar, Maruša Vidmar, Maša Černovšek Logar, Maša Križan, Matej Hribar, Matej Janžekovič, Matej Kejžar, Matej Potocan, Matej Ramšak, Mateja Bohorič, Mateja Kordiš, Mateja Lappas, Mateja Tomelj, Matevž Pintar, Matija Milkovič Biloslav, Matjaž Milinovič, Matjaž Nekrep, Matjaž Sušnik, Maya Rebel, Melani Skornšek, Meri Sarajlija, Meta Andrejc, Meta Hauptman, Metka Kučan Ivšek, Metka Pirc, Metka Stošički, Michaela Selmani, Miha Bitežnik, Miha Mijatovič, Miha Vučkovič, Mila Bili, Milan Gregorn, Milan Malek, Milan Mrđenović, Milan Perne, Milena Banjac, Milena Stojčovski, Mileva Mitrič, Miljenko Vojnović, Miloš Krajnc, Mima Malešević, Mira Hladnik, Mirjam Marinič, Mirjam Picman, Mirjam Zdovc, Mirjana Kraljič Kenk, Miro Mirkoslav Drobne, Mišo Goriup, Mitja Dolenc, Mitja Klopčar, Mojca Blažič, Mojca Cesnik, Mojca Doria Milek, Mojca Goriup, Mojca Lavrič, Mojca Ostir, Mojca Prislan, Mojca Pucelj, Mojca Strajher, Mojca Šavnik, Mojca Toš, Mojca Trampuš, Mojca Tušek, Mojca Urbanc, Mojca Valič, Mojca Volf, Mojca Žugman, Monika Kambič, Nada Dokl, Nadica Iskra, Nadja Urevc, Nanca Muck, Natacha Berrahmoun-Vrscaj, Natasa Hozjan Breznik, Natasa Kern, Natasa Mrkonjič, Natasa Veselinovič, Natasa Zajc, Nataša Čuk, Nataša Dolinar, Nataša Gaši, Nataša Jeremić, Nataša Kristanc, Nataša Letig Žagar, Nataša Mirtič, Nataša Mršol, Nataša Novak Mulej, Nataša Rus, Nataša Šerbinek, Neda Isakovič, Neja Zupančič, Nejc Cijan Garlatti, Nejc Frece, Nejc Tancek, Nejc Trušnovec, Nejc Vilar, Nena Čehovin, Neva Kohlenbrand, Nevenka Rojc, Neza Cussigh, Nika Damjanovič, Niki Akaša Medvešček, Nikolay Wolchok, Nikolina Klepac, Nina Babsek Azbaha, Nina Jerala, Nina Luskovec, Nives Makarovič, Noemi Kandus Mavrič, Nuša Gašparac, Nuša Križnik, Nuška Dolenc Kambič, Pavlina Gorenc, Peter Dirnbek, Peter Glasnović, Petra Draksler, Petra Hafner, Petra Klobasa Petrač, Petra Lotrič Ogrin, Petra Marovt, Petra Martinjak, Petra OmTanit Baukman, Petra Podbregar, Petra Podgornik, Petra Regvat, Petra Slatinšek, Petra Vidic, Petra Vilhar, Pija Kapitanovič, Pika Golob, Polona Čeligoj, Polona Černe, Polona Jan, Polona Lah, Polonca Lovsin, Primoz Gresak, Primož Debevec, Primož Kujundžič, Rajko Bizjak, Rastko Milivojević, Reinhardt Christian, Renata Bezjak, Renata Rančigaj Lachaal, Renata Vajndorfer, René Koradin, René Koradin, Robert Begus, Robert Hazl, Robert Ivanc, Robert Sinur, Robert Slopko, Robert Waltl, Rok Jelaš, Rok Kastelic, Rok Stepisnik, Rok Triller, Roland Perovšek, Roman Hren, Romana Gogala, Romeo Palčič, Romina Kralj, Rudi Kastelic, Sabina Erjavec, Sabina Luskovnik, Sabina Piber, Sabina Zorko, Samo Turk, San Sand, Sancy Hankić, Sandi Frelih, Sandi Modrijan, Sandra Marchesan, Sandra Preradovič, Sandra Pucelj, Sandra Sagadin, Sandra Turk, Sanja Baltič, Sanja Brezovar, Sanja Kuhar, Sara Isa, Sara Kern, Sara Kovačić, Sara Rebov, Sara Zaninovič, Sasa Ales, Sasa Sadar, Sasha Taglavia, Saša Deleja, Saša Dokiai, Saša Hrženjak, Saša Jamnik, Saša Kenig, Saša Pogačar Wheeler, Sašo Borojevič, Sašo Milohnoja-Sale, Selma Sarvan Karabašić, Sergej Lah, Shala Sara Shqipe, Silva Bajc, Silvana Furlan, Simon Bubola, Simon Pečkaj, Simon Pintar, Simona Červek, Simona Elmallah, Simona Vasiljević Kogovšek, Slavica Božič, Slavica Kostanjevec, Slavica Popović Primožič, Slavka Grlj, Slavko Červ, Slavko Podbrežnik Dobnik, Smilja Bučan, Smilja Cresnik, Smiljana Ivanc, Sonja Knez, Sonja Mesar, Sonja Velkavrh, Spela Piskar-Lambrecht, Srecko Zen, Srečko Uršič, Staša Ilić, Staša Sitar, Stefan Podhraski, Suada Smlatić, Suzana Benko, Špela Gornik, Špela Kališek, Špela Modic, Špela Smolej Milat, Špela Stele, Tadej Lazar, Tadeja Ivančič, Tadeja Tišlar, Taj Ana Urank, Tálja Përál, Tamara Lampreht, Tamara Trajkovski, Tanja Cvitko, Tanja Gabrijan Strah, Tanja Hadler, Tanja Labus, Tanja Lipovec, Tanja Sahir Gombač, Tatjana Cvetko, Tatjana Jug, Tatjana Ljubič, Tatjana Lukež, Tatjana Mikuž, Tatjana Petek, Tatjana Skrabl, Tatjana Žagar, Tilen Gabrovšek, Tilen Kovačič, Tina Čerkez Miladinovič, Tina Ferbežar, Tina Hauptman, Tina K. Vinkovič, Tina Kovač, Tina Logar, Tina Plevnik, Tina Pogacnik, Tina Zigon, Tina Žigon, Tjasa Ucakar, Tjaša Kastelic Asomani, Tjaša Novak, Tom Krašovec, Tomaž Zajelšnik, Tomaž Zaman, Tomi Erlih, Urban Pfeifer, Urban Vucer, Uroš Perovič, Urška Ferletič, Urška Gojkovič, Urška Stražišar, Ursula Lavrencič, Urša Glavan, Urša Hribar, Urša Podrekar, Urša Valič, Urška Dolinšek, Urška Krišelj Grubar, Urška Lučev, Urška Petek, Urška Petrič, Urška Špeh, Urška Telban, Valdete Pulaj, Valentina Gjorek, Valerija Smolej, Valter Curk, Vanja Mesko Russenberger, Vasja Ocvirk, Vasja Potočnik, Vatroslav Tomac, Vera Isakovič, Vera Zorko, Veronika Frešer, Veronika Jazbec, Vesna Bukovec, Vesna Mislej, Vesna Prošič, Vesna Vidmar, Vesna Vravnik, Vida Erjavec, Vita Ornik, Vitomir Čop, Vladimir Zelić, Vlado Maroh, Vlado Milosevič, Vojka Celesnik, Vojko Baumgartner, Zala Časl, Zdenka Kašovič, Zdenka Poles Filipovič, Zdenka Steblovnik Župan, Zdravko Pavlovič, Zilhad Džananović, Zinaida Muratagič, Zlatka Markovič, Zlatko Lamot, Zora Slivnik, Zoran Cepuran, Zorica Kalinić Markovič, Zorica Škorc, Zuki Durić, Živa A. Žel, Živa Pogačnik, Fanika Fras Berro, Miro Mrak, Damjan Kolarič, Dejan Kokol in drugi.

P.S. Opravičilo vsem, ki so morda izpadli, imena so bila prenašana in vnašana ročno, kar je mukotrpno opravilo.

  • Share/Bookmark