Sproščena Slovenija

Po odstotku v BDP države, kjer ima večino premoženja, je Boško Šrot peti najbogatejši Zemljan. Tako pravita zapis ali dva v Financah, recimo tale in tale. Kar so storili pri Financah je, da so si sposodili statistiko. Za vir podatkov o BDP so vzeli CIA Factbook.

Potem so nekateri mediji lestvico prevzeli in jo podpisali takole:

»Boško Šrot v družbi najprepoznavnejših svetovnih menedžerjev © CIA World Factbook/Finance«

In najpomembneje: dodali so nadnapis »CIA razkriva«, recimo v istem članku. To je bilo seveda dovolj, da so elektronski vestičkarji stvar zagrabili z obema rokama:

CIA navaja, da je Boško Šrot peti najbogatejši Zemljan. (Tule)

CIA ga je okronala za petega najbogatejšega Zemljana - glede na BDP(PPP) matične države. © Žurnal (Tule)

Je torej CIA posredovala v naše notranjepolitične razmere in razglasila prvega Laščana za tajkuna? Načeloma da. In sicer po znani logiki Radia Erevan:

Ali drži, da je Ivan Ivanovič Ivanov iz Moskve na tomboli zadel avtomobil?
Odgovor: Načeloma da, vendar:
1. to ni bil Ivan Ivanovič Ivanov, temveč Aleksander Aleksandrovič Aleksandrov;
2. ni bil iz Moskve, temveč iz Odese;
3. tisto ni bil avto, ampak kolo;
4. ni ga zadel na tomboli, temveč so mu ga ukradli.

Težko je ugibati, ali CIA in njena zloraba služi kakšnemu političnemu cilju. Je pa lepa ilustracija tega, da imamo tudi med slovenskimi mediji Radio Erevan.

Morate za zaposlitev na RTV Slovenija biti politično kompatibilni? Iz te zgodbe je razvidno, da ja. Morate za zaposlitev na RTV Slovenija biti ustrezno stari, pravzaprav ustrezno mladi? Drži, kot je razvidno iz iste zgodbe. Na današnji seji PS RTV (povezav na tem mestu ni, ker zaenkrat nisem zasledil niti ene vestičke, niti na STA) sem želel od vodstva RTV Slovenija slišati kakšno boljšo pojasnilo, kot je bilo ne-pojasnilo, ki sem ga bil deležen po tistem, ko je g. Guzej poslal v boj vodstvo koprskega centra. Ki mi ni odgovorilo. No, g. Guzej mi tudi danes na zelo jasno vprašanje, kakšen je ta politični in kakšen je ta starostni kriterij, ni odgovoril. Zato objavljam svoje vprašanje na tem mestu javno:

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede političnih kvalifikacij kandidatov za urednike na RTV Slovenija

Spoštovani,

Novinar Franco Juri je javnost obvestil, da se je želel prijaviti na razpis za zaposlitev na mesto kulturnega urednika italijanskega programa TV Koper-Capodistria, kamor so ga povabili  odgovorni v koprskem regionalnem RTV centru. Po njegovih zagotovilih si je koprsko vodstvo ne le želelo, da se g. Juri prijavi na razpis, temveč je to predlagalo tudi generalnem direktorju RTV Slovenija. Ker odgovora ni prejel, se je g. Juri sam naslovil na generalnega direktorja, kar je g. Guzej kasneje demantiral, g. Juri pa je kasneje s kopijami dopisov in oddanih poštnih pošiljk dokazoval, da je pošto res moral prejeti.

Bolj pomembna od tega, ali je pošta dosegla naslovnika (kar trdi prvi) ali ga ni (kar trdi drugi) je argumentacija, s katero se je primernost kandidata zavračalo. Neuradna je bila, da je g. Juri prestar za takšno mesto. Zaradi tega sta mu »odgovorni urednik in namestnik generalnega direktorja po pogovoru, ki sta ga imela z Guzejem o novih delovnih mestih v italijanskem programu RTV Koper-Capodistria, razložila, da so njegove možnosti zaposlitve, o kateri so se pogovarjali, izredno majhne oziroma nične, ker njegova starost menda ne ustreza kadrovsko-generacijskim smernicam RTV Slovenija.« (STA)

V javni polemiki pa smo zasledili še en argument proti imenovanju: »… v tem primeru Jurija kot osebe s političnim pedigrejem, pomeni nov poskus politizacije javnega zavoda za potrebe dnevne politike«. Sintagma »politični pedigre« pomeni jasno kvalifikacijo in jo je mogoče razumeti kot navajanje razloga, zakaj Jurijeva kandidatura ne ustreza razpisnim pogojem.

Statut RTV Slovenija, Zakon o RTV Slovenija in drugi zakonski podakti nikjer ne določajo, da bi morala oseba, ki kandidira za mesto področnega (v tem primeru kulturnega) urednika, ustrezati ali ne ustrezati določenemu političnemu profilu.  Novinar Juri celo zagotavlja, če bi to že bila ovira, da ni član nobene politične stranke že 12 let. Enakopravnost, enake pravice in svoboščine glede političnega nazora, kakor tudi svoboda do političnega izražanja in opredeljavanja je sicer v naši demokratični ureditvi ustavna pravica, zato zveni takšna javna kvalifikacija kandidata kot diskvalifikacija.

Vodstvo RTV Slovenija zato sprašujem:

1. Na kakšno zakonsko podlago se sklicuje, ko potencialnega kandidata za uredniško mesto označuje za »prestarega« oziroma za »osebo s političnim pedigrejem«?
2. Če vodstvo meni, da kvalifikacija »oseba s političnim pedigrejem« ni bila mišljenja kot kriterij izbire, temveč naključna javna opredelitev novinarja Jurija, kaj je kot odgovorno za vodenje javnega zavoda želelo s tem povedati? Na podlagi katere pristojnosti se je čutilo dolžno g. Jurija opisati oziroma javno stigmatizirati kot politično napačno ali neustrezno osebo?
3. Če takšne pristojnosti ni, ali ni takšna ocena jasen dokaz, da je vodstvo podajalo politično oceno posameznika, tovrstna arbitraža pa ne pristoji javnemu zavodu, ki za kaj takega zagotovo ni in ne more biti poklican?

Ptuj, 8. 4. 2008

Zanimivo, da vsi molčijo o razlogih za odstop člana PS RTV Mita Trefalta. Zanimivo je tudi, da molči sam. Manj zanimivo in obenem pričakovano je, da o tem molčijo mediji. No, na tale zapis v Mladini sem bil deležen replike direktorja TV SLO Vinka Vasleta, čeprav sploh ne vem, zakaj. Ker razumem svoje delo kot javno, svoj odgovor njemu objavljam tudi na tem blogu, po tistem, ko je že bil objavljen v Mladini.

Odgovor na zapis Vinka Vasleta, Mladina, 10. 3. 2008

Direktor RA Slovenija Vinko Vasle se je odzval na zapis Vanje Pirc o odstopu člana programskega sveta RTV Mita Trefalta. V njem sem bežno omenjen, kar je bilo čisto dovolj, da Vasle presenetljivo polemizira le z mano kot svetnikom, pa še to zato, ker je novinarka v nekem delu zapisa citirala mojo nekaj mesecev staro izjavo za Mladino. Torej s časovnim zamikom polemizira z njo. Vasle poskuša dokazati, da vestno odgovarja na vsa moja vprašanja in da je nekaj narobe z mano, ker sem nezadovoljen z vsakim odgovorom. No, na prvi del potem odgovori kar sam: glede premestitve novinarja Sandija Freliha zaključi, da za razpravo o tem »programski svet ni pooblaščen«. Priznam, imel sem srečo, da sem prejel njegovo pojasnilo glede delovne »premestitve« (ali delovne omejitve) novinarja Roberta Škrjanca. Čeprav tudi takrat svet ni bil pooblaščen. G. Vasletu želim, da bi se mu ta očitno na novo izumljena taktika odrekanja pravice po razpravi obrestovala. Da bi javnost kaj zvedela o tem, zakaj se premeščajo ljudje, delovno suspendirajo in zakaj odhajajo iz RTV hiše, pa tudi nima smisla glasno razpredati, saj gre vendar za javni zavod. Kaj jo pa briga!

Ker Vasle iz meni neznanega razloga misli, da vse puščice letijo vanj, čeprav v članku niti omenjen ni, ga moram popraviti glede njegove navedbe, da ni prejel mojega svetniškega vprašanja glede zmanjševanja časa za zunanjepolitične oddaje. Prejelo ga je celotno vodstvo in programski svet (27. septembra lani), sam pa sem ga zastavil, ker sem sledil opozorilom novinarjev. Naj ga torej ponovim: »(1) Novinarji IP trdijo, da je prišlo pri pokrivanju najpomembnejših notranjepolitičnih tem v informativnih oddajah do pogostih kršitev osnovnih pravil novinarskega dela v javnem servisu, ki so določena v statutu RTV in Kodeksu novinarjev RTV Slovenija, na katera pa velikokrat na njihovo opozorilo nihče od odgovornih ni reagiral. V javnosti se je pisalo, da imajo podpisniki ob tem v mislih npr. nedopustno postopanje novinarja Vladimirja Voduška v aferi Sova. Programske svetnike kot nadzorni organ mora zanimati, do kakšnih kršitev prihaja, zato naprošam vodstvo informativnega programa, da PS RTV seznani z omenjenimi kršitvami (ki so takšne vsaj po mnenju zaposlenih). (2) Novinarji IP trdijo, da postajajo zunanjepolitične vsebine, ki jih je RTV dolžna spremljati, v dnevnoinformativnih oddajah vse manj odmevne in da se zanje zmanjšuje programski čas. Opozarjajo, da ima RTV Slovenija široko in dobro organizirano mrežo dopisništev v tujini, zaradi česar je takšno postopanje še manj razumljivo. Vodstvo informativnega programa zato naprošam, da svet seznani s primerjalnimi podatki o tem, kakšna je gledanost teh oddaj in kako so oddaje zunanjepolitičnega programa časovno zastopane v obdobju (vsaj) zadnjih dveh let. V primeru, da trditev novinarjev IP drži, pa seveda pojasnilo za izrinjanje zunanjepolitičnih vsebin.«

Takole sproščeno je videti, če ste član programskega sveta RTV. Če bi slučajno koga zamikala kandidatura. Besedilo je k sreči posnela novinarka Mladine Vanja Pirc, kajti priti do zvočnega posnetka seje je, tudi če ste svetnik, prava nočna mora. Majhen utrinek s seje 27. novembra letos. Težko bi ga komentiral, boste že razumeli…:

Granda: Dr. Vezjak, prosim.
Vezjak: Hvala za besedo, sem dolgo čakal.
Granda: Oprostite prosim, ko ste se javil, sem vas zapisal. Vzdržite se vaše nesramnosti, ker je imam dost. Nesramni ste …
Vezjak: Veste kaj, nisem nesramen …
Granda: Nič ne veste, nesramen ste! Jaz sem vas takoj zapisal, ko ste dvignil roko. Ne zahtevajte posebnega privilegiranega položaja. In se ne smejte nesramno!
Vezjak: Poglejte, jaz sem petkrat dvignil roko, tule levo, desno, na drugi strani sedijo priče, tako, da ne vem, kdaj ste mi vi zapisal.
Granda: Oprostite, jaz ne lažem. Vi lažete! Takoj sem vas zapisal … Ne poslužujte se še laži. Sram vas naj bo.
Vezjak: Mislim, da je tole malo čuden ton razprave.
Granda: Nič ni čuden. Vi ste čuden!

Novinarko je zanimala še kakšna izjava z vtisi z zadnje seje, pa sem jo zapisal. Zgornje in spodnje besedilo najdete v današnji Mladini:

Po moji četrti seji kot relativno nov član programskega sveta ugotavljam, da je moč svetnikov izrazito omejena. Pa ne le po poslovniku, statutu ali zakonu. Moje vprašanje o odstavitvi urednika Sandija Freliha je bilo gladko zavrnjeno, češ da gre za avtonomno kadrovsko odločitev direktorja radia. Vprašanji o tem, ali so novinarjem na RA SLO ukinili stimulacijo in glede tožbe novinarja Blaža Zgage tudi. Vse je bilo pojasnjeno v javnosti in vse to menda ni pristojnost sveta. Nič boljše je nisem odnesel glede zmanjševanja časa za zunanjepolitične oddaje, o čemer sem v pismu spraševal že dva meseca nazaj. Svetu ni težko kršiti poslovnika, v diskusiji nisi deležen odgovorov in pojasnil. Enako usodo je doživela moja poizvedba po zakonsko prepovedanem konfliktu interesov v primeru članstva dr. Gregorja Pivca, ki je vmes postal predsednik mariborske SDS, s čimer je hkrati član sveta in član političnega organa. Brez odgovora in znova kršitev poslovnika. Govorim zgolj o dogodkih z zadnje seje (no, eno pojasnilo sem le prejel). Moj splošni vtis je, da zdaj končno razumem, zakaj so iz sveta protestno odšli dr. Vlado Miheljak, dr. Spomenka Hribar in Tanja Lesničar Pučko. Odšli so zaradi premlačnega odziva vodstva na Jelinčičev sovražni govor v oddaji Piramida. Z današnje perspektive je to finesa nekega visoko moralnega dejanja. Vmes so finese postale nefine, Piramida je menda uspešnica, moralno pa je verjetno vztrajati v brezupnem političnem projektu, katerega zibelko je prvi zagnal edini oče zakona o RTV, poslanec Branko Grims. Podobno kot na volitvah: če se izločite in ne glasujete, ste dali glas tistemu, ki mu ga ne želite dati.