Sproščena Slovenija

Danes sem prebral tole zgodbo, sicer sem prvi del zasledil že včeraj. In sem storil nekaj, kar razumem kot svojo svetniško dolžnost:

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede odpovedi oddaje Omizje in menjave povabljenih gostov

Dne 6. junija 2008 smo v dnevnem časopisju prebrali, da je Aktiv Društva novinarjev TV Slovenija dan poprej podprl novinarko go. Mojco Šetinc Pašek in njeno stališče, da sme sama odločati o tem, koga bo povabila v oddajo Omizje, ki bi morala govoriti o dvajseti obletnici dogodkov ob aferi JBTZ. Prav tako smo prebrali, da je bila oddaja zaradi takšnega zapleta tik pred zdajci odpovedana.

Ker je zaplet nastal po tistem, ko je odgovorni urednik informativnega programa Rajko Gerič »od nje zahteval, naj v studio povabi gosta, ki sprva nista bila predvidena, hkrati pa ji je naročil, naj dva od že povabljenih odslovi« (Delo.si, 6. 6. 2008), seveda javnost zanima, s kakšni razlogi se je zahtevala zamenjava povabljenih udeležencev omizja.

Iz zapisa smo izvedeli, da je g. Gerič  novinarki sugeriral nova gosta v oddaji, g. Vinka Vasleta in g. Ivana Štuheca, toda ker bi to povečalo število gostov, bi morala odsloviti g. Pavla Gantarja in g. Matevža Krivica. Novinarka se je strinjala s prvim predlogom (odslovitvijo g. Gantarja), ne pa tudi drugim (odslovitvijo g. Krivica). Ker ni bilo soglasja, je oddaja odpadla.

Kot člana programskega sveta RTV Slovenija me zanima:

1.    Kako se vodstvo RTV Slovenija opredeljuje do dejstva, da je odgovorni urednik poskušal vplivati na sestavo omizja in ali daje prav odločitvi aktiva novinarjev, ki pravi, da bi s tem bila okrnjena vloga voditelja pri avtorstvu oddaje, s tem pa je njegovo ravnanje bilo nedopustno?

2.    Kako ocenjuje dejstvo, da je odgovorni urednik za gosta predlagal nekoga, ki je sicer tudi član vodstva RTV Slovenija (g. Vasle) in nekoga, ki je sicer tudi član programskega sveta (g. Štuhec) in v čem vidi argument, da je njuna udeležba na omizju pomembnejša od vlog, ki sta jih v aferi JBTZ imela g. Gantar in g. Krivic?

3.    Kako razume očitek novinarke, da »ne morem upoštevati navodil, da moram popravljati zgodovino za nazaj«, saj je videti, da je bila sugerirana sprememba v sestavi gostov politično inspirirana?

4.    Kako ocenjuje nastalo škodo zaradi odpovedi oddaje, ki jo je izrazil tudi eden izmed odpovedanih udeležencev (Delo.si, 6. 6. 2008):  »Hrabri uredniki na nacionalni TV hočejo biti bolj papeški od papeža - in svojemu ‘papežu’ s takimi bedastimi odločitvami delajo samó škodo.« Se vodstvu takšni posegi v avtorsko avtonomijo novinarjev zdijo legitimni in zatorej neškodljivi za javno podobo RTV hiše?

Hvala za vaše odgovore in lep pozdrav.

Morate za zaposlitev na RTV Slovenija biti politično kompatibilni? Iz te zgodbe je razvidno, da ja. Morate za zaposlitev na RTV Slovenija biti ustrezno stari, pravzaprav ustrezno mladi? Drži, kot je razvidno iz iste zgodbe. Na današnji seji PS RTV (povezav na tem mestu ni, ker zaenkrat nisem zasledil niti ene vestičke, niti na STA) sem želel od vodstva RTV Slovenija slišati kakšno boljšo pojasnilo, kot je bilo ne-pojasnilo, ki sem ga bil deležen po tistem, ko je g. Guzej poslal v boj vodstvo koprskega centra. Ki mi ni odgovorilo. No, g. Guzej mi tudi danes na zelo jasno vprašanje, kakšen je ta politični in kakšen je ta starostni kriterij, ni odgovoril. Zato objavljam svoje vprašanje na tem mestu javno:

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede političnih kvalifikacij kandidatov za urednike na RTV Slovenija

Spoštovani,

Novinar Franco Juri je javnost obvestil, da se je želel prijaviti na razpis za zaposlitev na mesto kulturnega urednika italijanskega programa TV Koper-Capodistria, kamor so ga povabili  odgovorni v koprskem regionalnem RTV centru. Po njegovih zagotovilih si je koprsko vodstvo ne le želelo, da se g. Juri prijavi na razpis, temveč je to predlagalo tudi generalnem direktorju RTV Slovenija. Ker odgovora ni prejel, se je g. Juri sam naslovil na generalnega direktorja, kar je g. Guzej kasneje demantiral, g. Juri pa je kasneje s kopijami dopisov in oddanih poštnih pošiljk dokazoval, da je pošto res moral prejeti.

Bolj pomembna od tega, ali je pošta dosegla naslovnika (kar trdi prvi) ali ga ni (kar trdi drugi) je argumentacija, s katero se je primernost kandidata zavračalo. Neuradna je bila, da je g. Juri prestar za takšno mesto. Zaradi tega sta mu »odgovorni urednik in namestnik generalnega direktorja po pogovoru, ki sta ga imela z Guzejem o novih delovnih mestih v italijanskem programu RTV Koper-Capodistria, razložila, da so njegove možnosti zaposlitve, o kateri so se pogovarjali, izredno majhne oziroma nične, ker njegova starost menda ne ustreza kadrovsko-generacijskim smernicam RTV Slovenija.« (STA)

V javni polemiki pa smo zasledili še en argument proti imenovanju: »… v tem primeru Jurija kot osebe s političnim pedigrejem, pomeni nov poskus politizacije javnega zavoda za potrebe dnevne politike«. Sintagma »politični pedigre« pomeni jasno kvalifikacijo in jo je mogoče razumeti kot navajanje razloga, zakaj Jurijeva kandidatura ne ustreza razpisnim pogojem.

Statut RTV Slovenija, Zakon o RTV Slovenija in drugi zakonski podakti nikjer ne določajo, da bi morala oseba, ki kandidira za mesto področnega (v tem primeru kulturnega) urednika, ustrezati ali ne ustrezati določenemu političnemu profilu.  Novinar Juri celo zagotavlja, če bi to že bila ovira, da ni član nobene politične stranke že 12 let. Enakopravnost, enake pravice in svoboščine glede političnega nazora, kakor tudi svoboda do političnega izražanja in opredeljavanja je sicer v naši demokratični ureditvi ustavna pravica, zato zveni takšna javna kvalifikacija kandidata kot diskvalifikacija.

Vodstvo RTV Slovenija zato sprašujem:

1. Na kakšno zakonsko podlago se sklicuje, ko potencialnega kandidata za uredniško mesto označuje za »prestarega« oziroma za »osebo s političnim pedigrejem«?
2. Če vodstvo meni, da kvalifikacija »oseba s političnim pedigrejem« ni bila mišljenja kot kriterij izbire, temveč naključna javna opredelitev novinarja Jurija, kaj je kot odgovorno za vodenje javnega zavoda želelo s tem povedati? Na podlagi katere pristojnosti se je čutilo dolžno g. Jurija opisati oziroma javno stigmatizirati kot politično napačno ali neustrezno osebo?
3. Če takšne pristojnosti ni, ali ni takšna ocena jasen dokaz, da je vodstvo podajalo politično oceno posameznika, tovrstna arbitraža pa ne pristoji javnemu zavodu, ki za kaj takega zagotovo ni in ne more biti poklican?

Ptuj, 8. 4. 2008

Zanimivo, da vsi molčijo o razlogih za odstop člana PS RTV Mita Trefalta. Zanimivo je tudi, da molči sam. Manj zanimivo in obenem pričakovano je, da o tem molčijo mediji. No, na tale zapis v Mladini sem bil deležen replike direktorja TV SLO Vinka Vasleta, čeprav sploh ne vem, zakaj. Ker razumem svoje delo kot javno, svoj odgovor njemu objavljam tudi na tem blogu, po tistem, ko je že bil objavljen v Mladini.

Odgovor na zapis Vinka Vasleta, Mladina, 10. 3. 2008

Direktor RA Slovenija Vinko Vasle se je odzval na zapis Vanje Pirc o odstopu člana programskega sveta RTV Mita Trefalta. V njem sem bežno omenjen, kar je bilo čisto dovolj, da Vasle presenetljivo polemizira le z mano kot svetnikom, pa še to zato, ker je novinarka v nekem delu zapisa citirala mojo nekaj mesecev staro izjavo za Mladino. Torej s časovnim zamikom polemizira z njo. Vasle poskuša dokazati, da vestno odgovarja na vsa moja vprašanja in da je nekaj narobe z mano, ker sem nezadovoljen z vsakim odgovorom. No, na prvi del potem odgovori kar sam: glede premestitve novinarja Sandija Freliha zaključi, da za razpravo o tem »programski svet ni pooblaščen«. Priznam, imel sem srečo, da sem prejel njegovo pojasnilo glede delovne »premestitve« (ali delovne omejitve) novinarja Roberta Škrjanca. Čeprav tudi takrat svet ni bil pooblaščen. G. Vasletu želim, da bi se mu ta očitno na novo izumljena taktika odrekanja pravice po razpravi obrestovala. Da bi javnost kaj zvedela o tem, zakaj se premeščajo ljudje, delovno suspendirajo in zakaj odhajajo iz RTV hiše, pa tudi nima smisla glasno razpredati, saj gre vendar za javni zavod. Kaj jo pa briga!

Ker Vasle iz meni neznanega razloga misli, da vse puščice letijo vanj, čeprav v članku niti omenjen ni, ga moram popraviti glede njegove navedbe, da ni prejel mojega svetniškega vprašanja glede zmanjševanja časa za zunanjepolitične oddaje. Prejelo ga je celotno vodstvo in programski svet (27. septembra lani), sam pa sem ga zastavil, ker sem sledil opozorilom novinarjev. Naj ga torej ponovim: »(1) Novinarji IP trdijo, da je prišlo pri pokrivanju najpomembnejših notranjepolitičnih tem v informativnih oddajah do pogostih kršitev osnovnih pravil novinarskega dela v javnem servisu, ki so določena v statutu RTV in Kodeksu novinarjev RTV Slovenija, na katera pa velikokrat na njihovo opozorilo nihče od odgovornih ni reagiral. V javnosti se je pisalo, da imajo podpisniki ob tem v mislih npr. nedopustno postopanje novinarja Vladimirja Voduška v aferi Sova. Programske svetnike kot nadzorni organ mora zanimati, do kakšnih kršitev prihaja, zato naprošam vodstvo informativnega programa, da PS RTV seznani z omenjenimi kršitvami (ki so takšne vsaj po mnenju zaposlenih). (2) Novinarji IP trdijo, da postajajo zunanjepolitične vsebine, ki jih je RTV dolžna spremljati, v dnevnoinformativnih oddajah vse manj odmevne in da se zanje zmanjšuje programski čas. Opozarjajo, da ima RTV Slovenija široko in dobro organizirano mrežo dopisništev v tujini, zaradi česar je takšno postopanje še manj razumljivo. Vodstvo informativnega programa zato naprošam, da svet seznani s primerjalnimi podatki o tem, kakšna je gledanost teh oddaj in kako so oddaje zunanjepolitičnega programa časovno zastopane v obdobju (vsaj) zadnjih dveh let. V primeru, da trditev novinarjev IP drži, pa seveda pojasnilo za izrinjanje zunanjepolitičnih vsebin.«

Poskušam javno delati in blogi so za to na mestu. Znova moje vprašanje vodstvu RTV Slovenija. Seveda je kriv Vroči stol.

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede pristranskega informiranja in predstavitve novinarja v oddaji Vroči stol (3. 12. 2007)

Spoštovano vodstvo RTV Slovenija, spoštovani uredniki informativnega programa, v oddaji Vroči stol (3. 12. 2007) je novinar Matej Hlebš gledalcem predstavil naslednji novinarski prispevek o stanju lastništva v slovenskih medijih (sledi v oddaji prebrano besedilo):

»Delo, ki velja za najpomembnejšo slovensko časopisno hišo, je z več kot 80 % v večinski lasti Pivovarne Laško. Ostale deleže obvladuje Radenska. Delo izdaja dva pomembna dnevnika, Delo in Slovenske novice ter tednika Nedelo in Mag. Podjetje Delo je tudi 20 % lastnik Večera. Predsednik uprave Pivovarne Laško je Boško Šrot, ki je bil pred tednom dni še član SD. Druga največja medijska hiša je časopisna družba Dnevnik, njen večinski lastnik je z 51 % DZS. Dobrih 25 % pa je v lasti Styria Medie. Dnevnik izdaja med drugim časopisa Dnevnik in Direkt, ter tednik Nedeljski Dnevnik. Podjetje Dnevnik je tudi 12 % lastnik Primorskih novic. Upravi DZS predseduje Bojan Petan, sicer član LDS-a. Podjetje Večer velja za tretjo medijsko hišo v državi. Njen večinski lastnik pa je Infond Holding, ki obvladuje več kot 58 % Večerovih delnic. Infond Holding je hkrati tudi največji lastnik Pivovarne Laško, ki pa že prek Dela obvladuje 20 % Večera.«

Novinar je za podlago svojih trditev vizualno predstavil grafični shemi, ki sta identični shemam, predstavljenim na seji državnega zbora z glasovanjem o zaupnici vladi dne 19. novembra letos. Z njima je gospod premier dokazoval, da je lastništvo medijev v rokah političnih veljakov iz vrst SD (Boško Šrot) in LDS (Bojan Petan). Nad obema v oddaji predstavljenima shemama je jasno razviden emblem obeh strank. Kot vemo, je g. Janša na seji parlamenta želel pokazati, da on sam in trenutna vlada nimata nikakršnega vpliva nad mediji in da ga imajo drugi. Tabele so sicer dostopne na spletni strani kabineta predsednika vlade: (Continued)

Takole sproščeno je videti, če ste član programskega sveta RTV. Če bi slučajno koga zamikala kandidatura. Besedilo je k sreči posnela novinarka Mladine Vanja Pirc, kajti priti do zvočnega posnetka seje je, tudi če ste svetnik, prava nočna mora. Majhen utrinek s seje 27. novembra letos. Težko bi ga komentiral, boste že razumeli…:

Granda: Dr. Vezjak, prosim.
Vezjak: Hvala za besedo, sem dolgo čakal.
Granda: Oprostite prosim, ko ste se javil, sem vas zapisal. Vzdržite se vaše nesramnosti, ker je imam dost. Nesramni ste …
Vezjak: Veste kaj, nisem nesramen …
Granda: Nič ne veste, nesramen ste! Jaz sem vas takoj zapisal, ko ste dvignil roko. Ne zahtevajte posebnega privilegiranega položaja. In se ne smejte nesramno!
Vezjak: Poglejte, jaz sem petkrat dvignil roko, tule levo, desno, na drugi strani sedijo priče, tako, da ne vem, kdaj ste mi vi zapisal.
Granda: Oprostite, jaz ne lažem. Vi lažete! Takoj sem vas zapisal … Ne poslužujte se še laži. Sram vas naj bo.
Vezjak: Mislim, da je tole malo čuden ton razprave.
Granda: Nič ni čuden. Vi ste čuden!

Novinarko je zanimala še kakšna izjava z vtisi z zadnje seje, pa sem jo zapisal. Zgornje in spodnje besedilo najdete v današnji Mladini:

Po moji četrti seji kot relativno nov član programskega sveta ugotavljam, da je moč svetnikov izrazito omejena. Pa ne le po poslovniku, statutu ali zakonu. Moje vprašanje o odstavitvi urednika Sandija Freliha je bilo gladko zavrnjeno, češ da gre za avtonomno kadrovsko odločitev direktorja radia. Vprašanji o tem, ali so novinarjem na RA SLO ukinili stimulacijo in glede tožbe novinarja Blaža Zgage tudi. Vse je bilo pojasnjeno v javnosti in vse to menda ni pristojnost sveta. Nič boljše je nisem odnesel glede zmanjševanja časa za zunanjepolitične oddaje, o čemer sem v pismu spraševal že dva meseca nazaj. Svetu ni težko kršiti poslovnika, v diskusiji nisi deležen odgovorov in pojasnil. Enako usodo je doživela moja poizvedba po zakonsko prepovedanem konfliktu interesov v primeru članstva dr. Gregorja Pivca, ki je vmes postal predsednik mariborske SDS, s čimer je hkrati član sveta in član političnega organa. Brez odgovora in znova kršitev poslovnika. Govorim zgolj o dogodkih z zadnje seje (no, eno pojasnilo sem le prejel). Moj splošni vtis je, da zdaj končno razumem, zakaj so iz sveta protestno odšli dr. Vlado Miheljak, dr. Spomenka Hribar in Tanja Lesničar Pučko. Odšli so zaradi premlačnega odziva vodstva na Jelinčičev sovražni govor v oddaji Piramida. Z današnje perspektive je to finesa nekega visoko moralnega dejanja. Vmes so finese postale nefine, Piramida je menda uspešnica, moralno pa je verjetno vztrajati v brezupnem političnem projektu, katerega zibelko je prvi zagnal edini oče zakona o RTV, poslanec Branko Grims. Podobno kot na volitvah: če se izločite in ne glasujete, ste dali glas tistemu, ki mu ga ne želite dati.

Se vam zdi, da programski svet RTV Slovenija že dolgo ni zasedal? Tudi meni se. Junija so sejo napovedali za sredino septembra, datum so določili že maja, potem pa je g. Stane Granda sejo preložil na »prvi ali drugi torek v oktobru«. No, oba torka sta minila.

Kot sveži član programskega sveta se trudim po svojih močeh, a malo zaleže. Včeraj sem se odločil, da poslej vse svoje pobude in vprašanja vodstvu RTV pošiljam medijem. Zgodilo se je seveda, da mojega prvega pisma zaenkrat nihče ni povzel niti z besedico. Da je to znamenje provladnosti medijev? Nikakor. No, nič hudega, še pomnite Ruplove javne obljube, da vam bom pomagal objaviti vašo misel? Zato g. ministru puščamo ping na temle nepravem mestu, pošta pa bo romala tudi na njegov dimitrij.rupel@gov.si. Ne dvomim, da se bo minister strinjal glede ponavljajoče se zagate ob razpihovanju rasne nestrpnosti in hujskaštva na javnem zavodu in se potrudil z(a) objavo pisemca pri svojih prijateljih.

Cenzurirano - dare I say - pismo je spodaj.

Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede oddaje na 1. programu TV Slovenija s predstavitvijo predsedniškega kandidata Zmaga Jelinčiča

Spoštovani,

v nastopu na TV Slovenija (oddaja »Predsednik za Slovenijo 2007«, 9. 10. 2007 ob 20.00) ste predvajali pogovor in predstavitev novinarja Vladimirja Voduška s predsedniškim kandidatom Zmagom Jelinčičem.

Med predstavitvijo so bili v oddaji predvajani vsi sporni posnetki nastopov Zmaga Jelinčiča v oddaji Piramida z dne 28. novembra 2006. Omenjena oddaja Piramida je pripeljala do vala protestov zaradi vzbujanja hujskaštva in rasne nestrpnosti, zaradi česar je, med drugimi reakcijami, odstopilo tudi več članov Programskega sveta RTV, vodstvo RTV Slovenija pa se je od teh nastopov ogradilo. Oddaja je še dodatno pridobila na slabem slovesu v javnosti in vodstvo je povabilo g. Jelinčiča v studio naknadno obžalovalo. Celo več, odločilo se je, da g. Jelinčiča ne bo povabilo v naslednjo oddajo, četudi so gledalci množično glasovali zanj, s čimer je kršilo pravila licenčne oddaje in zanikalo voljo ljudi. Po nekaterih podatkih oddaja iz istega razloga »distanciranja« vodstva RTV ni bila ponovljena, kar je običaj, prav tako pa nekaj časa (ali celo trajno) ni bila dostopna v spletnem arhivu na portalu RTV Slovenija.

Moj namen ni presojati ravnanja vodstva takrat, temveč danes. Zato želim vodstvu zastaviti zgolj eno vprašanje: kako je mogoče, da se je po nizu distanciranj od sporne vsebine z elementi ustavno in zakonsko prepovedanega hujskaštva in vzbujanja nestrpnosti zdaj vendarle odločilo, da »prepovedane« vsebine znova predvaja na TV Slovenija v tako delikatni oddaji, kot je predstavitev nekega kandidata za predsednika države? Mar ni s tem znova vzpodbujalo k nestrpnosti in zanikalo svojih poprejšnjih ravnanj?

dr. Boris Vezjak

član Programskega sveta RTV Slovenija

Prvi dan razprave o interpelaciji proti kulturministru Vasku Simonitiju smo doživeli enega najbolj iskrenih »coming-outov« v hudi konkurenci. Poslanec Branko Grims je prvič naravnost priznal, da je edini avtor novega in uspešnega zakona o RTV. Tole je ponosno navrgel: 

»Avtor ni Klemen Jaklič. Sem edini avtor zakona od prvega do zadnjega stavka, vključno s tiskovnimi napakami.« 

Tiskovne ali tipkarske, to je lažna dilema! Prava dilema je lažnivi Grims osebno. Grims je namreč pred referendumsko potrditvijo zakona preteklo leto venomer zatrjeval, da se za zakonom skriva cela četica strokovnjakov, ki ga je pripravila. Kdo so, nam nikoli ni znal povedati. Več o fantomskih strokovnjakih tukaj. Pač pa je znal poslanec SDS varati in prodajati zraven še druge laži. Takole je lani na izrecno vprašanje o tem, zakaj se ti anonimni avtorji zakona končno ne razkrijejo in odvržejo svoje maske, izjavil:

»Hočejo se izogniti poplavi podtikanj in žaljivk, ki jih doživljam sam. To veliko pove o nesvobodi javne besede v Sloveniji.« (Delo, 20. 9. 2005) 

Več tukaj. Kot lahko vidimo, smo Grimsa ujeli na delu v njegovem veličastnem elementu: skozi laž nam ta lažnivi kljukec v kompletu proda še eno meglo: diskreditira medije in blebeta o nesvobodi javne besede. Če pri njem kupite laž, dobite zraven še eno gratis! 

Sploh ne more biti nobenega dvoma: v hudi konkurenci oblastnikov je lažnivec leta 2006 zagotovo poslanec Branko Grims. En takšen ponosen. Bo kdo zaradi tega zahteval razveljavitev referenduma? 

Včerajšnja, to je sobotna nacionalkina večerna poročila (25. 11. 2006), so poskrbela za še en precedens v primeru reševanja družine Strojan. 

Voditeljica Jasmina Jamnik je predstavila informacijo o tem, da se je družina odločila vrniti v Ambrus. Vendar jo je, kot je povedala, v Grosupljem oziroma Višnji gori »ustavila« policija. 

Novinarka Tadeja Anžlovar, ki je poročala s terena, je potrdila informacijo z besedami, da nekje pri Višnji gori policija »zadržuje« družino. 

Uporabili so glagola »ustaviti« in »zadrževati«, kar bi pomenilo ustavno kršitev načela svobode gibanja. Nato so po telefonu poklicali Mirko Strojana, ki je potrdil, da so v Grosupljem, da se vračajo domov in da »nas policisti spremljajo v Ambrus«. 

Kaj je torej res: policisti ustavljajo, zadržujejo ali spremljajo? Kdo je naiven in kdo uporablja prave besede? 

Novica se je nadaljevala pred vladno palačo, od koder je poročala novinarka Katja Šeruga. Najprej je zatrdila, da zbrana četica ministrov in premier razmišlja o sestanku s Strojanovimi, ker da naj bi še nocoj odpotovali v Grosuplje. Vendar so na vladi rekli, da informacije ne držijo, je pritrdila novinarka. 

Kot smo lahko prebrali na spletni strani premierja, je do sestanka zares prišlo. Informacija vlade o tem, da informacija ne drži, ni držala.