Arhiv za kategorijo 'Sproščenost'

Sproščena družba po Cukjatiju

22.07.2007 ob 22:44

V intervjuju s predsednikom državnega zbora, ki že v naslovu nosi obeta (»Neresno je govoriti o sproščenosti«, Večer, 21. 7. 2007), razbiramo zanimive razlage. Sproščenost je znova belle de jour, v eksegezi pa se je poskusil mislec, filozof in teolog France Cukjati. Novinarka Urška Mlinarič ga po šolsko uvede v zgodbo:

V Sloveniji se zadnje čase veliko govori o sproščenosti. Kako vi razumete sproščenost?

Sproščenost je populističen izraz. Zelo lepo se sliši in z njim lahko strahotno manipulirajo tisti, ki trdijo, da smo sproščeni, kot tisti, ki pravijo da smo nesproščeni in zamorjeni. To ni izraz, ki bi ga človek lahko resno obravnaval.”

So potemtakem tisti, ki govorijo o sproščenosti, neresni?

Sproščenost je izraz, ki naj bi govoril o tem, da človek nima strahu pred nepredvideno situacijo, na katero nima vpliva in je ne more preprečiti. Človek je nesproščen, če ima v mislih vedno neko katastrofo. Ne glede na to, ali je nevarnost realna ali ne, je tak človek nesproščen. Na politični ravni pa je možno ta izraz uporabljati zgolj simbolično. Zagotovo smo v demokraciji bolj sproščeni kot v totalitarizmu. Prav gotovo nam manjka še veliko do pravne države in pravnega varstva, do uresničitve enakih možnosti, ko bo vsak lahko dosegel takšen standard, kot ga je glede na pridnost in ustvarjalnost mogoče. Sproščena družba, to je idealna družba. To so daljni cilji, katerim se lahko iz generacijo v generacijo, iz stoletja v stoletje le približujemo. Zato je reči, da smo sproščeni brez kakršnekoli kritičnosti, neresno. Mi želimo biti bolj sproščeni, kot smo bili pred sto leti, bolj kot pred dvajsetimi leti …”

Evo, le kdo bi iz tega šmorna uspel potegniti enotni smisel cukjatijevske recepcije pojma? Po vrsti: sproščenost je nekaj negativnega, je populističen izraz. Tisti, ki pravijo, da smo sproščeni, manipulirajo, tisti, ki pravijo, da smo nesproščeni, takisto. (Mimogrede, na koga referira »smo«? Na nas, prave nosilce sproščenosti, na vse nas, Slovence, na kogarkoli?) In potem še šlager: sproščenosti ne smemo resno obravnavati. Hja, kaj je želel mislec s tem povedati? Le kdo bi vedel.

Prva runda odgovora je enigmatična do kraja. Če jo razumemo dobesedno, smo v dilemi. Zakaj bi za pripadnika SDS in zvestega Janševega slednika bilo populistično nekaj, kar je del programa in agende stranke? In čemu sproščenosti ne bi smeli poljubno pripisati komurkoli? Od kod ta preobrat (o katerem smo že govorili – sproščenosti se bodo zdaj začeli vsi protagonisti otepati), od kod tako malo volje, da bi se sproščenost opravičevalo? Kdaj je nastopila resignacija?

Druga runda odgovora postreže s tolikšno banalizacijo, kot je ponavadi zmorejo le redki. Nesproščenost je stanje nevarnosti, denimo v katastrofi. Kot da bi se avtor zavedal, da mora najti rabo, ki bo karseda psihološko kredibilna, zato poseže po skrajnem primeru situacije. Sproščenost je torej neko emocionalno in psihološko stanje varnosti, onkraj strahu in nepredvidljivosti. Potem sledi žarek pameti, ki ugotavlja, da v politiki ta pač ni to, kar je v psihologiji, da je zgolj »simbolična«. Po analogiji »varnosti« je zato sproščenost »pravno varstvo«, pravna država in enake možnosti. In potem značilen triumf, ki vas zmede do konca: idealna družba je sproščena družba. No, no, mar ni pred tem bilo rečeno, da je sproščenost populističen termin? Je Cukjati začel flancati ad populum in je pozabil, kaj je zatrdil malo pred tem? Jo je začel obravnavati resno? In če smo benevolentni: katera obravnava bi bila tu resna in katera neresna?

Naslednji stavek izpostavi njeno nedosegljivost: sproščenost je cilj, ki se mu lahko le približujemo. Takšen lep idealističen koncept je to, ki nas omejuje pri tem, da bi se imeli zares sproščene. Vedno smo sproščeni le relativno, glede na dvajset let nazaj, nikoli pa povsem.

No, potem sledi še en šlager:

Je znak sproščenosti tudi ravnanje poslanca Pojbiča (SDS), ki je drugemu kazal osle?

” Pojbič trdi, da te gestikulacije ni namenil Cviklu, temveč so znotraj poslanske skupine imeli živahno razpravo – verjamem mu.”

O oslovskih klopeh sproščenih poslancev pa kdaj drugič.

  • Share/Bookmark

Medvedja paranoja himnično sproščenih medvedjih svakov

19.07.2007 ob 10:48

bear-gypsy.jpg

Kaj imajo skupnega Romi in medvedi? Marsikaj, predvsem pa verigo. Cigani (Romi) so bili tradicionalno v španoviji z medvedi, ponekod jih naučijo plesati in se z njim sprehajajo ter zabavajo mimoidoče. V Sloveniji obstaja še ena pomembna butalska vez. Če minister za okolje in predsednik SLS Janez Podobnik že debelega pol leta omejuje gibanje romski družini Strojan, bi ga strankarski podmladek SLS vsem medvedjim družinam. Pravzprav bi medvede streljal, ne le omejeval. Oboje preganjajo in oboje omejujejo, Rome in medvede, v imenu lastne svobode (gibanja).

Zadnja reklamna akcija zastraševanja dokazuje, da znajo v podmladku iti tudi čez rob. Zgodba je zanimiva, ker je videti, da politična paranoja (primerek in primerek) ne izbira sredstev in se rada prevesi tudi v okoljske zadeve, če je vaš minister pravi. Enkrat so predmet paranoje ljudje, drugič živali. Ko nas ogrožajo, nas pač ogrožajo vsi. Verjetno nam želijo (nezavedno) povedati: naša stranka je ogrožena! Prihajajo Golobi(či), prihajajo medvedi. Počutimo se ogrožene!

Nagradno vprašanje se sicer glasi: je izvorna politična paranoja nekaj, iz česar se razvijejo še druge vrste paranoje? Je najprej paranoja, potem politična in potem okoljska (itd.)? Lahko mislimo politično sfero onstran globinskopsiholoških zakonitosti? Obstaja politična paranoja per se? Če ja, kakšen status ima okoljska paranoja do medvedov? Politični?

Ampak pustimo težka vprašanja ob strani. Tule je zabavno nadaljevanje. V Dnevniku so zapisali:

V himni imajo vključenega medveda

Kot zanimivost naj povemo, da ima podmladek stranke SLS celo v svoji himni vključenega medveda. Šesta kitica namreč pravi, da „Kekec naš junak // je medvedov svak, // vsak od nas v gore hodi rad,“ vseeno pa Ravnikar zanika, da bi bila himna, v kateri je medved označen pozitivno, v konfliktu z programsko zasnovo podmladka. „Besedilo himne ni bilo nikoli sprejeto niti razumljeno kot programski temelj podmladka, zato ga jemljemo bolj kot sproščen in pozitiven napev v okvirih umetniške svobode tekstopisca,“ pojasnjuje Ravnikar.

Morala zgodbe: hodite naokoli, bentite nad medvedi, potem pa ugotovijo, da imate enega zaprtega kar doma… Himna podmladka SLS z medvedom in njegovim svakom je zabavna, še bolj pa očitno nearbitrarna omemba sproščenega napeva tekstopisca. Maksimalna himnična medvedja sproščenost proti maksimalni grožnji pogleda (dobesednega) skozi preluknjani gleženj človeka, ki ga je napadel polarni medved (fotka je s strani, na kateri so mladinci SLS našli grozljive slikce, ki so jih pomirile). Tule nekaj ne štima. Nekdo ni sproščen, niti v himni ne.

  • Share/Bookmark

Bog-mi-odpusti-sproščenost

8.07.2007 ob 09:24

Kot so bralci tega bloga že opazili, manj pišem. Razlog za »zadržanost« so povprečno subtilni že prepoznali. Obstaja pa še en, ki je vreden omembe. Sproščenost se je v Sloveniji po 12. juniju, tj. famoznem Zboru za republiko, večinoma ali skorajda ekskluzivno naselila v diskurz o sproščenosti. Sproščenost obstaja le še v diskurzu o njej, in to v takšnih količinah, da je preprosto nemogoče biti sekundant.

Del teh diskurzov je ironičnih, zelo majhen del analitičnih. Oba segmenta, ironični in analitični, prisiljujeta »uporabnike sproščenosti«, da se je vzdržijo. Da je ne uporabljajo. Paradoksalno smo zdaj prišli v fazo, ko se o sproščenosti govori z zadrego: prvi jo ironizirajo ali se iz nje norčujejo, drugi ne vedo, kaj bi z njo.

Naj navedem dva primera. Javno, nazadnje v intervjuju v Mladini, sem predlagal, da je raba sproščenosti lahko ustrezno orodje za presojo »pravovernosti« novinarjev. Tisti, ki so ji naklonjeni in govorijo o njej na (vselej) abstrakten način, s tem dokazujejo svojo politično lojalnost. Včasih celo dobesedno. Tisti, ki je ne jemljejo zares (ne nujno ironizirajo), dokazujejo svojo neodvisnost. Kriterij je sicer zelo ohlapen, toda v glavnem drži. Predlagal sem torej načelo: povejte mi, kakšne so rabe sproščenosti pri novinarju, in povem vam, ali je provladen ali ne.

V intervjuju ad hoc navajam  tri primere iz Večera: v zadnjem času sta na »provladen« način sproščenost uporabljala njegov odgovorni urednik Tomaž Ranc in njena notranja urednica Darka Zvonar Predan. Na distanciran način pa novinar Matija Stepišnik. In se je zgodilo, da se je k besedi priglasila Darka Zvonar Predan in me v včerajšnji Mladini fino popljuvala. Odgovor sem že sestavil, na tem mestu pa bi rad izpeljal tole poanto: Predanova v bistvu trasira pot novi fazi v rabi sproščenosti, ki se naslanja na naslednjo percepcijo njene kritike. Če parafraziram, misli takole: »Ja kaj je pa zdaj to, a zdaj pa niti o sproščenosti ne bomo smeli več govoriti?«

Seveda ji tega nihče ne prepričuje. Če se tako zelo trudi dati v nič mojo analizo, pač ne bo pristala na mojo tezo, da sproščenost dokazuje vašo politično pozicijo in da ste z njo politični vernik.

V zadnji Družini (8.7. 2007) v tej podobno rabo zaide pater Branko Cestnik. V zanimivem članku o tem, ali lahko kristjani volijo levičarje, se glede sproščenosti priduša z Bogom:

»Pri nas na strankarski ravni potekajo trije zanimivi procesi: fenomen Pahor, preobrazba LDS in nastanek društva Zares. Upajmo, da bodo pripomogli k razvidnosti levega prostora in misli ter (Bog pomagaj, če se tako izrazim) k večji sproščenosti.« 

Skratka: stopili smo v fazo, ki bi ji lahko rekli »previdna raba sproščenosti«, Bog-mi-odpusti-sproščenost. Vprašanje je, ali ta učinek samoprepoznanja njene ničevosti (avtor je odkril, da njena delnica ne kotira več pozitivno, ker se vsi pretežno iz nje norčujejo) ali celo kulpabilizacije (avtorji se počutijo krivi, ker so uporabljali pogrošen ideologem in z njim posredno izkazovali lojalnost neki politični ideji).

  • Share/Bookmark

Ko tudi On začne sproščeno ironizirati

24.06.2007 ob 12:20

Diskurza z Zbora se je navlekel tudi On. Janša je nekaj dni nazaj govoril o visoki gospodarski rasti kot nečem, kar je učinek »sprostitve davčnega vijaka«. Toda potem je storil napako. Ker bi moral kot realizator ideološkega programa sproščanja verjeti vanjo in sproščenost jemati zares, se je temu odpovedal. Nasedel je na diskurz oponentov, ki sproščenost hipetrofično uporabljajo le še v ironičnih podtonih: tudi sam jo je začel ironizirati. 

Prvi primer. Janša trdi za opozicijsko LDS, da je sproščeno razpadala. Komentar ni potreben: 

»Jasno je, da je na tej podlagi potem prišlo do določene užaljenosti, raznih pisem, pravih in lažnih, temu se skuša dati bistveno večji poudarek, kot ga zadeva ima, in se dejansko skušajo prikrivati temeljni vzroki, zakaj je do tega prišlo. Stranka je pač s to spremembo statuta pravočasno, preden bi se kar koli dramatičnega zgodilo, preprečila, da bi SDS doživela usodo, ki jo je v preteklosti že neka druga stranka, ki je zadnje leto sproščeno razpadala.« 

Drugi primer. Janša meni, da nasprotniki nimajo pravice govoriti o nesproščenosti. A pri tem implicira, da bi to govoril vsak, ki je na oblasti. (LOL!) Da bi denimo o njej govoril Pahor, ko bi bil ali ko bo na oblasti: 

»Nihče v tej državi nima pravice, da vsako stanje, ko ni on sam na oblasti, proglasi za nesproščeno

Tretji primer. Janša brije norca iz nekoga, ki je menda nedovoljeno prisluškoval, s pomočjo svojega svetega koncepta: 

»Očitno je, da so nam pač v preteklosti zelo sproščeno prisluškovali in da se danes s tem celo hvalijo.« 

Prva in tretja raba sta očitno afirmativno ironični. Druga je kritika negativne ideološke rabe. Tu je shema štirih rab, med katerimi bi lahko razlikovali: 

1. Afirmativna ideološka raba: »Sproščenost je super in mi smo njeni heroji, dajmo naši.« 

2. Negativna ideološka raba: »Niste dovolj sproščeni, vi ste heroji nesproščenosti, pravi heroji smo mi, dajmo naši.« 

3. Afirmativna ironična raba: »Mater ste danes sproščeni, a ste zopet Mladini skenslali oglaševalce in prevzeli Večer?« 

4. Negativna ironična raba: »Mater ste danes nesproščeni, a vam je Šrot speljal Delo ali je to zaradi nelojalne golfistke ASK?«

  • Share/Bookmark

Bučar: sproščenost je objektivno stanje v družbi

24.06.2007 ob 12:17

Sproščenost ni natanko tisto, kar pravi France Bučar. Ki se itak v naslednjem stavku zanika: posebnost naših osamosvojiteljev pač, težave z logiko. Ko pravi, da je sproščenost objektivno stanje v družbi, brcne v temo, da bolj ne bi mogel. Sproščenost sploh ni ujemljiva in še manj objektivna: 

»Sproščenost je objektivno stanje v družbi. Pomeni tudi subjektivno počutje posameznika glede na prisilo družbenega in naravnega okolja. Kolikor bolj se čutiš neodvisnega od pritiskov, toliko bolj si sproščen. Zato lahko isti položaj različni ljudje zelo različno dojemajo. V istem položaju se lahko nekateri počutijo povsem sproščeni, drugi nesproščeni. Počutje je odvisno tudi od subjektivnih okoliščin vsakega posameznika; nekatere je zelo hitro strah in so nesproščeni…« 

Celoten intervju.

  • Share/Bookmark

Sproščeni identifikator in diskreditator

24.06.2007 ob 12:16

Kamorkoli pogledaš: od Zbora za republiko, 12. junija letos torej, povsod brbota od sproščenosti. Blebetajo in blebetajo. Eni se k njej zaklinjajo, drugi se zaklinjajo proti njej. Tale blog jim več ne more slediti. Slovenija je končno postala sproščena. Skozi blebetanje o sproščenosti. 

Opozorimo na novi vlogi diskurza sproščenosti po Zboru: prva je seveda ta, da zakrije manko sproščenosti, pravzaprav diskurza o nesproščenosti. Več diskurza o sproščenosti, bolj legitimna je ta vlada in bolj legitimen je bil naš ideološki program, je bilo vodilo Zbora. Zato so se strinjali: Slovenija je zdaj bolj sproščena, ampak lahko je še bolj. Podarite Janši še en ali dva mandata pa boste videli! Je rekel Jambrek. 

Takšno zaklinjanje je bila naloga Zbora. Dve spontani rabi, ki sta vzniknili ob tem, pa sta pokazali na ideološke korenine tega ideologema. Prva je bila vloga sproščenost kot političnega identifikatorja: poglejte, mi smo sproščeni, vi, stare sile kontinuitete, vi, ki nam nagajate, vi pa niste. Naši so sproščeni, vaši niso. Sproščenost se je naselila v ločnico janšističnega političnega boja, razlikovanja na »naše« in »vaše«. 

Druga vloga je bila tista, po kateri postane sproščenost ne le identifikator, temveč v naslednjem koraku še diskreditator: poglejte se, kako ste nesproščeni, naši nasprotniki! Posebno perfidna je bila gesta npr. Mateja Makaroviča z naslednjo perverzno logiko »Tisti, ki pravi X, tisti je sam X«: vso to govorjenje o strahu, meni Makarovič, dokazuje, da so tisti, ki govorijo o strahu v deželici slovenski, sami v stanju strahu in bojazni. In če jih je strah, so nesproščeni. Strah dokazuje njihovo nesproščenost!

  • Share/Bookmark

Mentalni presežki zborovskega sproščanja

16.06.2007 ob 00:31

Premalo smo povedali o zborovskih sproščanjih, zato je tu jagodni izbor za prvo lakoto.

Janez Janša, 13. 6. 2007

»Opozicija bi bila v vsaki državi, ki bi dosegala take uspehe kot Slovenija, nesproščena in nervozna. V Sloveniji se to dogaja, zato se skuša vlado spraviti na neke stranske teme, predvsem zato, da se ne bi ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji.«

Dimitrij Rupel, 12. 6. 2007

»Kljub temu, da v zboru menimo, da še nismo dovolj sproščeni, in da levica misli, da nismo več sproščeni, je bistvena skupna ugotovitev, da potrebujemo več sproščenosti.«

Ivan Štuhec, 11. 6. 2007

»Sproščanje teh nesproščenosti je dolgotrajen proces… Univerze so še ta prostor, kjer očitno avtonomija in sproščenost nimata svoje legitimne domovinske pravice. Drugače se ne more zgoditi, da neka rektorska konferenca o nekem predloga zakona reče, da o nekem predlogu zakona ne bomo diskutirali. Ja koji faktor pa ste vi, da to lahko rečete?«

Ivan Štuhec, 11. 6. 2007

»Meni se ta debata o nesproščenosti zdi popolnoma deplasirana… res ne vidim nobenega primera, kdo ni sproščen in kdo komu prepoveduje govoriti in misliti.  Mislim, da je ta bila prišla tam nekje okoli leta 2002, potem pa ni bilo nobene debate o sproščenosti, zdaj pa je spet naenkrat nastala.«

Peter Jambrek, 12. 6. 2007

»Ne želimo ohranjati delitev iz preteklosti, ampak želimo prostor za sproščeno razpravo.«

Peter Jambrek, 11. 6. 2007

»Tej vladi je treba dati še vsaj en mandat, da vsaj približno sanira 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature.«

Peter Jambrek, 12. 6. 2007

»Slovenija je morda preveč sproščena v razpolaganju s sredstvi črnega fonda, njen predsednik pa pri opravljanju funkcije.«

Matej Makarovič, 11. 6. 2007

»Tisti, ki širijo okrog raznovrstne strahove, ki si želijo živeti v strahu, tisti tudi sami niso več sproščeni

Jože Snoj, 11. 6. 2007

»Sproščena je za sproščene, tisti, ki so nesproščeni, pa vemo, kdo so. Stara struktura, ta je nesproščena

Jože Snoj, 11. 6. 2007

»Družba, kjer se lahko spušča takšna propagandna megla, kot se jo spušča danes, v sebi še kako sproščena

Jože Snoj, 11. 6. 2007

»Sicer nisem med jutrišnjimi razpravljavci, tribune pa se bom udeležil zelo sproščeno

Janko Kos, 12. 6. 2007

»Odnos do Pučnika podzavestno nesproščen. Na dan je spet stopila slaba vest tistih, ki so ga preganjali.«

Tone Jerovšek, 12. 6. 2007

»Slovenija ni sproščena, Slovenija ne deluje na podlagi resnice in dejstev.«

Borut Pahor, 12. 6. 2007

»Občutek nesproščenosti je kaznoval takratno koalicijo (LDS).«

Alojz Peterle, 12. 6. 2007

»Odločil sem se, da bom sproščen, bo pa zaradi tega še napeto.«

Alojz Peterle, 12.6. 2007

»Sproščenost je kot ljubezen – ali je, ali je pa ni.«

(Sproščeni) Niko Grafenauer, 12. 6. 2007

»Ni bil aerodromski človek tega časa, a si predstavljam, kako je iz zaporniške celice gledal v nebo, ki ga je včasih prečkalo tudi kakšno letalo.«

  • Share/Bookmark

It is all about language: sproščanje jezika lahko doleti tudi najbolj vdano podanico, tako imenovano »ASK«

14.06.2007 ob 00:13

Ko je Andrijana Starina Kosem, zdaj zreducirana na kratico ASK (tako rekoč na ničvredno reč, ki je vprašljiva, glede katere se je treba vprašati, kaj je res), napisala famozno »pismo leta«, je sledil Janšev nervozni protiudarec. Eden boljših načinov, da prepoznate nervozo akterja, je njegov pripis nervoze drugemu. Janša ne razočara: 

»ASK si postavlja retorično vprašanje, če ni mogoče kritika njenih ravnanj vzrok za padanje podpore vladi. Marsikdo pa se verjetno sprašuje, zakaj nenavadno ravnanje nekaterih tako imenovanih dolgoletnih članov in tako imenovanih simpatizerjev SDS časovno tako natančno sovpada s preiskavo nezakonitosti pri ravnanju z arhivi, tajnimi fondi in drugimi spornimi ravnanji v tajni sluzbi. In z veliko nervozo, ki je ob tem zajela nekatere.«

»Opozicija bi bila v vsaki državi, ki bi dosegala take uspehe kot Slovenija, nesproščena in nervozna. V Sloveniji se to dogaja, zato se skuša vlado spraviti na neke stranske teme, predvsem zato, da se ne bi ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji.«  

Nervoza Janše in ne nervoza Drugega se razkriva v zanimivi duplirani rabi besede »tako imenovani dolgoletni člani in tako imenovani simpatizerji SDS«. Včeraj goreči prijatelji in sodelavci so zdaj dobili lekcijo. Če jim ni jasno, kaj pomeni ekskomunikacija, jo bodo začutili, ko se bodo znašli v narekovajih ali ko bodo takoimenovanizirani.

O zadnji smo že govorili: tule in tule. Doslej smo imeli tako imenovane strokovnjake, tako imenovano levico, tako imenovano civilno družbo. No, po ASK (lep nov način, da človeka postaviš v narekovaje: zreduciraš ga na inicialke, ker o njem ni vredno govoriti) je postalo jasno, da se lahko v njih znajdete tudi vi kot podpornik gospoda Janše. Zatorej pazljivo. Ko ste enkrat v njih, se jih ne boste kar tako znebili. 

Usoda Starine Kosem je s tem zapečatena. Če združimo vse tri sproščene načine zapisa takoimenovanizacije, lahko za bivšo državno sekretarko rečemo, da je postala »tako imenovana »ASK««. Kar je isto, kot bi dejali: odšla je na smetišče zgodovine.

  • Share/Bookmark

Sproščeno, sproščeno, sproščeno

14.06.2007 ob 00:08

Zbor bil je živ. Prodal i on je par sproščenosti. Kratek povzetek:

………sproščenost……..sproščenost……..sproščenost………

.………sproščenost……..sproščenost……..sproščenost………

.………sproščenost……..sproščenost……..sproščenost………

.………sproščenost……..sproščenost……..sproščenost………

.………sproščenost……..sproščenost……..sproščenost………

.………sproščenost……..sproščenost……..sproščenost………

  • Share/Bookmark

Brbota od sproščenosti…. Bliža se nevihta…. Bliža se Zbor za republiko…. Bliža se.

12.06.2007 ob 01:24

Tako odlično je kazalo: včeraj in danes je brbotalo od sproščenosti. Najprej Pahor po »klavzuri«, kje je razkril, da je nesmrten (ja, je še kakšno drugo spoznanje, ki bi človeka ultimativno sprostilo) in kjer je pojamral o sproščenosti. Potem danes predpremiera jutrišnjega Zbora za republiko. Antološki kos besedičenja. Genialno, profesor Jambrek, boljše od enega Zbora in medijskega pozornosti sta dva in dve medijski pozornosti. Zato ni naključje, da je Jože Snoj izrekel tisto staro: »bomo videli, koliko so sproščeni mediji, glejmo zvečer dnevnik RTV« (parafraza). S tem si pač zanesljivo kupiš pozornost v dnevniku pri svojih kolegih (Vodušek je razumel namig). No, bili so v vseh dnevnikih, v vseh časopisih. Vključno s stavkom »bomo videli, če nas bodo spustili« (parafraza). In potem še sproščeni Peterle. In ja, vsi se bodo dobili jutri na Zboru: Peterle, Pahor…..saj vemo, kaj jih druži.

Tako odlično je kazalo, toda nekaj hudega je v zraku. Od danes na jutri. Janša postaja živčen, ruši se mu sistem, ruši se mu SDS (ja, njegova percepcija, ne naša), vojščaki ga zapuščajo. Nič in nihče mu ni mogel  do živega in, seveda, že videno, pokončal se bo sam. Kaj bo prinesel torkov Zbor po epizodi Andrijane Starina Kosem? Danes so še govorili o sproščenih medijih, kaj bodo porekli na sproščeno državno sekretarko? Tako kot je bil odločilen prvi Zbor, bo tudi drugi. A v drugo smer. (Po logičnih vajah se prileže nekaj Nostradamusa; nostra damus, qua damus)

  • Share/Bookmark

Nepričakovano: novi Zbor za republiko za sproščeno Slovenijo. Z vprašajem.

9.06.2007 ob 21:55

12_6_2007_vabilo_zbor_za_rep1.jpg

  • Share/Bookmark

Pričakovano: tudi Kresalova z LDS za kritiko sproščenosti

9.06.2007 ob 21:42

Po pričakovanju novicni vstopajo v slovensko politično areno skozi percepcijo sproščenosti in nesproščenosti. Kandidatka za predsednico LDS Katarina Kresal ponovi pahorjansko gesto. Namesto zategnjenosti, zakrčenosti, tesnobe, strahu je zdaj tukaj protipostavljena utesnjenost: 

»Država je vedno bolj utesnjena, ne pa sproščena«, je dejala Katarina Kresal na predstavitvi svoje kandidature članicam in članom Gorenjskega pokrajinskega odbora LDS, ki so se zbrali v Mojstrani.«

LDSu se je domislica zdela vredna naslova prispevka.

  • Share/Bookmark

Damijan za sproščenega liderja za uresničitev »slovenskih sanj«

9.06.2007 ob 21:36

Bivši minister Jože P. Damijan se zadnje čase zagreva za Pahorja. Toda ne nujno. Išče novega človeka, ki bo popeljal Slovenijo v sanjsko prihodnost. Takole je v svojem  članku v Financah (»Gospodarstvo vrača udarec, 5. 6. 2007) javno iskal novega Kennedyja med možnim kandidati, s pomočjo kriterija sproščenosti seveda: 

O izbiri nesproščenega Janše: 

»Zmagal je brez konkretnega programa, le z obljubami o odpravi oblastne arogance, korupcije, nepotizma in klientelizma. Zraven pa je navrgel še obljube o bolj sproščeni Sloveniji.« 

O izbiri sproščenega Pahorja: 

»Kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, volivci iščejo alternativo Janši. Stranko in osebnost, ki jim bo zagotovila večjo sproščenost in več razvojnih možnosti. Za zdaj jo pooseblja Pahor«. 

O izbiri zares sproščenega Potočnika: 

»Pahorjeva reformna retorika je precej manj zatohla ter bolj iskrena in liberalna. Zato je dejstvo, da se prava razvojno usmerjena alternativa, ki bi potegnila Slovenijo iz te domačijske zatohle mlakuže, išče naprej. Iščeta se stranka in osebnost, ki nam bosta omogočila uresničitev “slovenskih sanj”. Osebnost, ki nam bo simbolizirala sproščenost, kreativnost in dosegljivo možnost zgodbe o osebnem in skupnem uspehu. Bojim se, da v Sloveniji za zdaj takšne pozitivne osebnosti ne vidim. Zato se, vsaj sam, že nekaj let vztrajno oziram v Bruselj. Še več, prepričan sem, da bomo brez vrnitve komisarja Janeza Potočnika iz Bruslja in organiziranja liberalno-razvojnega jedra okrog njega ter z izdatno podporo Pahorja vsaj še za en mandat obsojeni na sprego političnega fundamentalizma, kulturnega boja in domačijske zatohlosti pod diktatom bodisi bolestnega avtokrata bodisi tranzicijskih tajkunov. Kar se mene tiče, bo zmagala tista opcija, ki bo “kupila” Potočnika. In mislim, da pri tem nisem osamljen.«

  • Share/Bookmark

Sploščena in sproščena Slovenija – vabilo na razstavo in pogovor ob knjigi

5.06.2007 ob 15:57

Spoštovani in spoštovane, Galerija Alkatraz in Mirovni inštitut vas sproščeno vabita, 

da si ogledate samostojno razstavo

Arjana Pregla

SpLoščena Slovenija

v galeriji Alkatraz, od 12. do 16. junija, vsak dan od 21. do 24. ure 

in 

prisluhnete pogovoru o knjigi

Borisa Vezjaka

Sproščena ideologija Slovencev

O političnih implikacijah filozofema »sproščenost«

(zbirka Politike, založba Mirovnega inštituta), 

ki bo v galeriji Alkatraz, v četrtek, 14. junija, ob 20. uri.

O knjigi in tematiki, ki jo obravnava, bodo govorili avtor Boris Vezjak ter Rastko Močnik in Mitja Velikonja.

Pogovora se bo udeležil tudi avtor razstave »SpLoščena Slovenija« Arjan Pregl. 

Vabljeni tudi k obisku spLoščenega bloga Arjana Pregla na naslovu http://razstava.blogspot.com in tegale bloga.

  • Share/Bookmark

Duhovna prostost, sproščena Slovenija in premislek, ki je prišel tudi za avtorje sproščenosti

29.05.2007 ob 20:26

Nova revija, kovnica sproščanja, je 28. maja 2007 slavila in predstavila svojo jubilejno številko. 300. cifra obsega čas od 1982 do 2007. »V tem času je opravila ogromno dela, v katerem se je vseskozi udejanjala tista formativna duhovna energija slovenske zavesti, kakršna je sooblikovala procese, ki so slovensko družbo in slovenski svet popeljali v demokracijo, v Evropo in pod razpoznavno državno streho,« so zapisali. 

Na predstavitvi niso mogli mimo pomembne formacije duhovne energije: sproščenosti. Napovedali so Zbor za republiko za 12. junij, ki je menda zaspal, kjer bodo spregovorili o sproščeni Sloveniji (tako Peter Jambrek).  

In Spomenka Hribar, nekakšna disidentka znotraj novorevijašev, kot se je lepo videlo v Odmevih isti dan, je za Vest.si lamentirala:  

»Žal moram reči, da sem precej kritična, tudi zaskrbljena, mislim, da tisto, vsaj kar sem si jaz predstavljala pod sproščenostjo duha, je danes nekako v zastoju …« 

RTV Odmevi so bili bizarni. Niko Grafenauer, Jože Snoj in Spomenka Hribar so govorili o duhovni prostosti (sproščenost in prostost prihajata iz istega korena »prost«) in se malce prerekali. Skupaj so se sprostili sedemkrat. 

Hribarjeva: 

»Do osamosvojitve smo delovali v nekem kontekstu, zavzemali smo se za spravo, zavzemali smo se za duhovno prostost, … po osamosvojitvi so s stvari malo spremenile, prizadevanje za spravo je uplahnelo, tudi vprašanje sproščene Slovenije je postalo bolj zaprto.« 

(njena kritika do Nove revije): 

»Refleksija je še kako potrebna na ravni prostosti duha. In cel kup takih reči, ki še čakajo Novo revijo, če bo pač tako duhovno sproščena in na ravni duha, kot je bila.« 

Grafenauer: 

»Zavzemamo se za duhovno sproščeno vzdušje, družbeno, politično in kulturno v evropski Sloveniji.« 

Snoj: 

»Zavzemali smo se za prostost duha… tisti, ki se zavzema za prostost duha zase, se mora tudi za prostost Slovenije.« 

Pa še iz kritike Hribarjeve do Nove revije: »Premisliti je treba odgovornost Nove revije za to, kar je danes tukaj. Spregledala, da je začela z enako tehnologijo oblasti (kdor ni z nami, je proti nam), počezne kritike na NOB in borce, spregledala, da ta oblast nadaljuje… s sesuvanjem zdravstva, znanosti, šolstva. Nova revija naj se distancira od vsakodnevne politike, z neko zadržanostjo, distanco do dnevne politike, pa naj bo leva ali desna.«

  • Share/Bookmark